Devangelic: Xul

Willowtip, 2023

V Italiji najdemo vse vrste metal glasbe, a je kar dolgo veljalo, da tam ne najdemo predvsem kvalitetnega tehničnega death metala. To se je spremenilo po letu 2010, ko so Italijo na svetovno mapo vsaj v oziru ekstremne glasbe postavili recimo Hour of Penance, Fleshgod Apocalypse, Hideous Divinity in njim sorodni bendi. No, trije omenjeni so tudi najbolj znani italijanski ekstremni eksporti, konstantno namreč nastopajo povsod po svetu, pa tudi domujejo pri velikih založbah in redno izdajajo kvalitetne albume. Italijansko death metal podtalje je še kako močno in živahno, kar dokazujejo tudi rimski Devangelic, ki so letos ponudili četrto dolgometražno ploščo, naslovljeno Xul.

Devangelic torej prihajajo iz Rima, bend pa sestavljajo člani zasedb Corpsefucking Art, Vulvectomy in Antropofagus. To so vokalist Paolo Chiti, kitarist in glavni pisec glasbe Mario Di Giambattista, bobnar Marco Coghe in basist Alessio Pacifici, ki so album Xul začeli ustvarjati v času pandemije. Za razliko od svojih drugih bendov se v zasedbi Devangelic osredotočajo na zvokovno zapuščino ameriških zasedb Nile in Hate Eternal, vokalno pa precej spominjajo na prav tako ameriške Deeds of Flesh. V tem oziru se tudi precej ločijo od drugih italijanskih ekstremnih bendov. Iskreno, če ne bi vedeli, od kod prihajajo, bi takoj pomislili, da so Devangelic pravzaprav Američani.

Album Xul je začel nastajati v času pandemije. Formula je bila podobna kot pri prejšnjih treh albumih, torej hitro in brutalno, le da so tokrat glasbeniki želeli, da glasba zveni nekoliko bolj epsko, in da so se bolj potrudili pri poslušljivosti komadov. Skladbe imajo jasno zvočno identiteto, kar pomeni, da jih zlahka ločimo med seboj, kljub temu da je bendov glavni atribut predvsem hitrost, ki navadno botruje monotonosti albuma. A prevladujoča hitrost ne pomeni oslabljene zvočne zastopanosti inštrumentov. Gremo po vrsti.

Bas kitara lepo poudari kitare, pri tem ni kakšnih posebnosti. Kitare na albumu pa so masivne, mračne in težke, mestoma tudi precej razgibane, a so z njimi glasbeniki vseeno ustvarili odlično plast melodike. Ta melodika podkrepi orientalski pridih vsebine besedil in koncepta albuma, ki govori o mračnih časih z začetka človeških civilizacij. V tem oziru izrazito spominjajo, na trenutke pa tudi kar nesramno kopirajo ameriške Nile in njihov kultni album Black Seeds of Vengeance.

Zanimivo je, da na prvi posluh enodimenzionalno kruljenje, okrepljeno z občasnim kričanjem, vendarle nadgradi melodično plat kitar. Vokal brez dvoma soustvarja atmosfero in je občasno tudi precej jasno artikuliran z dodanim pridihom, ki spominja na album Path of the Weakening ameriških tehničarjev Deeds of Flesh. Vokal dobro interpretira tematiko albuma, ki črpa iz sumerske mitologije. Beseda Xul namreč pomeni zlo, album pa govori o ritualih izganjanja demonov, ki se za udeležene v besedilih ne končajo najbolje. S tem bend skuša aktualizirati človeško naravo, ki se vedno bori med svetlobo in temo, toda, kot kažejo zgodovina in tudi aktualni družbeni dogodki, je temna stran pogosto zmagovalka. Bend se v skladu s tem z nami tudi malo poigra, zrcalni premet črk v besedi XUL namreč vodi v LUX, kar v latinščini pomeni svetlobo.

Death metal album mora imeti zanesljivo bobnarsko podlago in ta je v 39 minutah albuma Xul več kot očitna, zanimivo pa je, da ves čas deluje bolj v ozadju in pušča več prostora preostalim inštrumentom, da gradijo zloveščo atmosfero albuma. Prevladujoči ritmi so hitri z izjemo pesmi Udug-Hul Incantation, v kateri je ritem izrazito počasen, s čimer bolj kot na Nile spomni na novejše Morbid Angel. Prevladujoče hitrostrelne bobnarske napade prekineta še dva inštrumentalna vložka. Enega slišimo v ozadju oddaje, to je Hymn of Savage Cannibalism, drugi pa je Famine of Nineveh. S tem album malce pridobi na dinamiki, vpliv zasedbe Nile je vseeno več kot očiten, a se kljub temu zdi, da bi lahko bend naredil še kak vložek več, zgolj za več poudarka epskosti zgodbe.

Album Xul je torej do zdaj najboljši izdelek italijanskih Devangelic. Kljub temu, da na albumu ostaja nekaj prostora za izboljšave, predstavlja zelo dober vstop v diskografijo zasedbe. V živo boste Devangelic in predstavitev njihove nove plošče lahko slišali tudi pri nas, v soboto, devetega septembra, v mariborski Pekarni, kjer se bodo ustavili skupaj z ameriškimi deathmetalci Olkoth. Uživajte!