DOMENIQUE DUMONT: Comme Ça ||| DJ RASHAD: 6613

DOMENIQUE DUMONT: Comme Ça (Antinote, 2015)
DJ RASHAD: 6613 EP (Hyperdub, 2015)

V današnji Tolpi bumov bomo namesto standardnega formata studijskega albuma pod drobnogled vzeli dva minialbuma oziroma EP-ja. Kot prvi bo na sporedu latvijski producent Domenique Dumont z nostalgično zvenečim Comme Ça, kot drugi pa bo na frekvenco 89.3 iz jukovskih nebes priletel DJ Rashad s svojo prvo posthumno solo izdajo, 6613. Morda se zdi ta kombinacija malce neobičajna, a se poklopi ravno v primerjanju footworka, ki je skoraj nujno prirejen za nek plesni format, in pa tropsko obarvane elektronike Dumonta, katere prvotni namen ni klubski plej, morda ravno obratno.

Comme Ça je naslov svežega EP-ja latvijskega producenta, ki ustvarja glasbo pod psevdonimom Domenique Dumont. Njegova identiteta je bila sicer še do pred kratkim ovita v skoraj popolno enigmo. To so še dodatno poudarjali francosko zveneče ime, nostalgičen zvok skladb in morda tudi sodelovanje z malce odštekano pariško založbo Antinote. Kasneje je v javnost prišlo oznanilo, da Dumont v resnici prihaja iz Latvije in da je včasih ustvarjal glasbo pod imenom Dunian. Tistikrat je njegova glasbena žilica utripala nekje med instrumentalnim hiphopom in elektroniko. Za nadaljnjo raziskovanje vam priporočamo njegov Dunian EP iz leta 2010. Letos pa je, seveda kot Domenique Dumont, s kombiniranjem tropskih dubovskih tolkal, sintpopa ter minimalnih 4×4 ritmov ustvaril nek samosvoj nizkofrekvenčni tropsko obarvan zvok. Poleg samega zvoka je zanimiva tudi progresija albuma, ki poteka kot pot z obale otoka v globino karibske džungle.

Plata se tako začne z lahkotnim sintpopom, in sicer s komadom Comme Ça, ki zaradi spevnosti in prisrčnosti vokala deluje tudi kot nekakšen lead single. Pevska spremljava misteriozne Mone Lesko se nadaljuje tudi v naslednji skladbi. Po značaju sta si začetna štiklca dokaj podobna, le da je drugi že malce gostejši in tako pripravi sceno za prihajajoče skladbe. Tako se s tretjim Le basse et les shakers spustimo še malce globlje, kjer poleg ritmov afro-housa, etničnih globokih tolkal in ropotuljic pleše lahkotna kitarska linija.

Ta malce hitrejši tempo, ki definira prvo polovico EP-ja, pa se zaključi s sledečo skladbo Un jour avec Yusef, ki je verjetno nekakšen Dumontov poklon pokojnemu džezistu Yusefu Lateefu. Skladba je namreč zgrajena na samplu glavne teme Lateefovega komada The Plum Blossom. Tega spremljajo Dumontovi dubovski bongi in improvizirana sintetična melodija, ki osnovni podlagi doda malce bolj živahen značaj. Ta dubovski zvok se nato nadaljuje v še bolj goste vode: sprva v igriv in nostalgično zveneč komad La bataille de neige. Album pa nato zaključi ambientalna kompozicija Le chateau du corail. Kot Leyland Kirby, ujet na Karibskem otočju.

Comme Ça je zelo uspešno zaokrožen album, ki bi mogoče še bolje funkcioniral brez zadnjega komada. Ta deluje namreč kar malce vrinjen v sam kontekst izdaje, sicer pa gre za odličen poletno obarvan EP, ki bi nedvomno lahko prispeval podlago kakšni vožnji na morje ali pa morda le sproščenemu večernemu posluhu.

Po plošči Comme Ça Domeniquea Dumonta pa prihajajo na vrsto malce hitrejši ritmi, soulovski sempli in proti koncu še nabliskani sintesajzerji; bolj natančno, sveži čikaški footwork pod taktirko pokojnega DJ-a Rashada. Govorimo namreč o prvi posthumni samostojni izdaji Rashada, EP-ju 6613, ki ga je v začetku julija izdala britanska založba Hyperdub. Na albumu so zvrščeni štirje komadi, zvesti tisti tipični dinamiki, ki jo je za časa svojega življenja ustvarjal in uvedel DJ Rashad.

Kot prvi prifrči v miks CPP2, ki deluje kot nekakšen duhovni naslednik skladbe CPP s plošče Teklife Vol.1. Po značaju sta si skladbi sicer dokaj različni, vendar bi bili v kakšnem miksu nedvomno odlično zaporedje. CPP2 nasledi še en soulovsko obarvan juke Cause I Know How You Feel, na katerem Rashadu pomaga Gant-man, tudi član Teklife kolektiva. Rdeča nit komada je sample ženskega vokala, ki nekje na sredini zapade v kaotičen rafal majhnega dela omenjenega izrezka. Tako dobimo že v samem začetku EP-ja močno dozo soulovskega footworka.
 
Druga polovica albuma pa je dosti bolj temačne narave. Kot prvi v miks uleti Ya Hot, ki je eden tistih tipičnih hype komadov, ki delujejo kot nekakšni tramovi skoraj vsakega footwork seta. Sceno nato še dodatno zmrači zadnji komad, Do Not Fuck. Na njem se poleg Rashada zvrstijo še čikaški veterani footworka Manny, Spinn in Taso. Skladbo gradijo temačni sinti, tista kultna sirena Quincyja Jonesa in pa seveda konsistenten ritem. Tako ekipa ustvari prav poseben klavstrofobičen občutek ujetosti, nekoliko podoben komadu I Don’ Give a Fuck z albuma Double Cup. To so sicer tako imenovani battle tracki, ki so bili prvotno namenjeni plesnim duelom med footworkovskimi akrobati.

Ta melanholičnost zvoka je sicer v igri footworka zadnje čase kar pogosto v rabi. Morda v širših krogih najbolj izrazito na nedavni plati Dark Energy producentke Jlin iz Indiane. Tako je 6613 še ena odlična letošnja footwork izdaja. V prihodnosti lahko pričakujemo še več takih štiklov, saj se govori, da je še mnogo mnogo neizdanega materiala izpod prstov botra juka. Zato bodimo pozorni, vsaj tisti, ki nas zanima getovska elektronika.

https://soundcloud.com/antinote-records/domenique-dumont-comme-ca
https://www.youtube.com/watch?v=EF0sDAq6aec&list=PLFwwDOCSUvwVDyQUnPB__g...