Drone Emoji: In The Room The Women Come And Go, Talking Of Michelangelo

rx:tx, 2020

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se po napornem dnevu pogreznili v fotelj, a zaradi utrujenosti niste izklopili televizorja ali kake druge naprave ter ji pustili, da oddaja informacije, medtem ko ste počasi tonili v sen? Ali so se na neki točki, v zadnjem stanju budnosti, vse te informacije premešale z vašimi mislimi in se spremenile v naključno mešanico podzavesti? Če je odgovor na ti dve vprašanji ja, potem si lahko že približno predstavljate, kako zveni izbrana plošča tokratne Tolpe bumov.

Post-popkulturni Drone Emoji, na valovih Radia Študent že precej ustaljen projekt, se tokrat vrača s ponovnim konglomeratom zvočnih vzorcev, kulturnih referenc ter ritmov, ki silijo k plesu. Nova plata In The Room The Women Come And Go, Talking Of Michelangelo, naslovljena z verzom izpod peresa T. S. Eliota, je namreč luč sveta ugledala 23. vinotoka, tokrat v založbi rx:tx, o kateri pravzaprav ni treba preveč razlagati. Izdaja s svojimi tridesetimi minutami komaj zapade pod kriterij dolgometražca, vendar je vanjo zapakirana cela paleta zanimivih soničnih pogruntavščin, ki nas popeljejo skozi širok spekter človeških čustev.

“Pozdravljeni, prišli ste torej,” je slišati sempl uvodne The Password is Allegedly, ki nagovarja kar v domači slovenščini. Semplanje v domačem jeziku in vstavljanje lokalnih referenc nista nova prijema Drone Emojija, vendar je pohvalno, da se ju je odločil vključiti tudi tokrat. Tovrstni sempli v slovenščini se s slovenskim poslušalstvom obnesejo precej intimno ravno zaradi absurdne umeščenosti v album, spadajoč pod žanr post-vaporwavea, ki se je ustvaril onkraj luže in do nas pripotoval preko medmrežja. 

Po kratkem nagovoru pa se udobna domačnost razbije, ko nas album popelje skozi komad Torque Vector, po zvenu primeren za spremljavo k filmu Matrica. Ves album pravzaprav nekako namigne na simulacijo, ki se je po letih zanesljivega delovanja počasi začela obrabljati. A to je zgolj le ena izmed interpretacij, ki jo gosta kompozicija plate ponuja. Očitna rdeča nit je tu seveda pesem Prufrock že prej omenjenega T. S. Eliota, katerega stihe lahko slišimo kot semple na začetku in na koncu albuma. Tako kakor album, ki je skupek presenečenj in navidezno nepovezanih ritmičnih struktur ter semplanja, je tudi Prufrock osnovana po prosti formi in toku nezavednega. In The Room The Women Come And Go, Talking Of Michelangelo je po svoje tudi sprehod skozi podzavest mladega človeka, ki je v plastičnem blišču kapitalizma rasel skupaj z internetom, zdaj pa v družbi obeh tudi propada. A to se vsaj dogaja ob spremljavi mnogoterih globalnih bangerjev, ki jih lepo povzame tudi predzadnji komad 13 killed in gender reveal drone strike.

S svojo žmohtno produkcijo in rokovanjem s sempli, katerih razpon sega od dua Slon in Sadež pa do Godspeed You! Black Emperor, nam je Drone Emoji tokrat ponudil blazno zanimivo plato, katere absurdnost v gospodovem letu 2020 pravzaprav deluje še celo nekako pomirjujoče. V njej se skriva ravno pravšnja mera humorja, nostalgije in domiselnosti, da se ob koncu poslušalec vrne na začetek, si jo zavrti ponovno in z vsakim poslušanjem odkrije nekaj čisto novega.