EDDY CURRENT SUPPRESSION RING: ALL IN GOOD TIME

Castle Face Records, 2019

Rush to Relax je tretji album avstralske grunge rock zasedbe Eddy Current Suppression Ring, ki je pred nekaj manj kot desetletjem izšel pri ameriški založbi Goner Records, po izidu pa je zasedba dramatično izpuhtela s površja glasbene scene. Po osemletni pavzi pa smo 13. decembra lani doživeli njihovo vrnitev, tokrat s plato All in Good Time, ki se ji posvečamo v današnji Tolpi bumov.

Za začetek se bomo vrnili h koreninam tokratne nove izdaje. Kalifornijska indie rock zasedba Oh Sees je leto 2019 med drugim posvetila tudi turneji po Avstraliji, na kateri so jo spremljali glavni akterji današnje Tolpe, torej Eddy Current Supression Ring. John Dwyer, frontmen benda Oh Sees, se je v tem času izjemno navdušil nad glasbo in energijo, ki jo na odru ustvarja avstralska četverica. Celotna situacija je Supression Ring pognala v snemanje njihovega četrtega albuma, ki je kasneje izšel prav v sodelovanju z Johnovo založbo Castle Face Records. In to je to, Eddy Current Supression Ring je back in the game!

Eddy Current Suppression Ring je torej četveroglava zasedba, v kateri soustvarjata brata Current - Danny kot bobnar in Eddy na kitari in klaviaturah. Navedeni sta sicer njuni umetniški imeni - dejansko se strica pišeta Young. Poleg dveh bratov pa četverico dopolnjujejo še Brendan Huntley oziroma Brendan Suppression in Brad Raymond Barry alias Rob Solid. Kot je verjetno že očitno, so umetniška imena tudi del konkretne javne podobe benda, za katero stoji interna zgodba, v katero pa se bomo morda poglobili ob kakšni drugi priložnosti.

Zasedba ima za seboj torej že štiri albume, s katerimi so si zagotovili kar prestižno mesto znotraj miljeja alternativne glasbene scene - posebej če se osredotočimo na področje Avstralije in Nove Zelandije. V družbi z Eddy Current Suppression Ring na Radiu Študent iz istih lokalnih glasbenih vod seveda dobro poznamo tudi zasedbo King Gizzard and the Lizard Wizard, pa še kako. No, kakor koli. Gostje današnje Tolpe bumov so se vrnili s plato, ki je na splošno precej podobna bendovemu zgodnejšemu ustvarjanju, vendarle pa je tu po novem tudi več mehkejše oziroma nežnejše muzike. Zasedbin izraz sicer vselej spremlja in jasno karakterizira določen - po domače rečeno - rockerski štih, ki ga lahko vežemo na glasbo osemdesetih let. Suppression Ring  radi koketirajo tudi z indie rockom in še posebej s post punkom, ki je tokrat očiten denimo v melodiji komada Human Race - kitarski minimalizem, ki je tukaj izraziteje dramatičen, vsekakor izstopa v primerjavi z drugimi komadi s plošče. 

Čez ves album All in Good Time se vleče določen občutek zmede in ni vedno popolnoma očitno, kakšen sentiment ali atmosfero nam bend v posameznih skladbah pravzaprav želi podati. Nosilne melodije komadov so bolj ali manj nahajpane, melodične in plesne, po drugi strani pa nam besedila in sam način petja lahko podajo čisto drugačno sliko - melanholijo in žalobne motive. Glas vokalista Brandona včasih zveni izrazito čustveno, kot bi se pevec potopil v morje lastih sentimentalnih vzgibov, hkrati pa deluje, kot da ga že samo dejanje petja dejansko močno mori.

Če se še za nekaj trenutkov ustavimo pri melodijah, te v kontekstu novih kompozicij ne odstopajo pretirano od predhodnega dela benda. Metode sklapljanja melodij v posamezne dele skladb so zelo predvidljive in v tem podobne komadom z bendovih preteklih plošč, posebno tretje, že omenjene Rush To Relax. Vseeno pa je v številnih trenutkih na plošči prisotna določena zadržanost. Bendov izraz tokrat daje vtis, kot da želi bend v svojem igranju izraziti nekaj več energije, a ga nekaj ves čas močno drži oziroma vleče nazaj. Tak trenutek nastopi denimo v skladbi Medieval Wall, sicer pa tak vtis vztraja kar celotno ploščo. Čeprav komadi zaradi melodij, lahkotnega vajba in enostavnih ritmov delujejo zelo catchy, nas ves čas preganja občutek določene napetosti in čakanja na pompozne prelome nekje v sredicah skladb, ki pa jih nikoli ne dočakamo. 

Drugačen stilski detajl sicer izstopi v skladbi Future Self, ki jo bogati bluesovski karakter. Kot smo že omenili, je za glasbo zasedbe Eddy Current Suppression Ring značilen starejši rockovski zvok glasbe osemdesetih let. V omenjeni skladbi pa je bend zaplaval še globlje v preteklost in poslušalstvu serviral delček rockerske zgodovine, ki je v današnji novi glasbi ne slišimo prav pogosto. Zanimivo je tudi, kako se proti koncu albuma skladbe še izraziteje umirijo, celo do te mere, da jim ne bi več rekli plesne. Postanejo izraziteje minimalistične, zadržane, brez nepričakovanih ali bolj improvizirano zvenečih delov. Morda je te zaključne skladbe najbolj smiselno razumeti v navezavi na bendovo prvo izdajo, ki je v največji meri temeljila na takšnem, bolj minimalističnem kitarskem izrazu.

Skratka, plošča All in Good Time včasih zveni, kot da bi šlo za nastop v živo, in to je pravzaprav tudi ena značilnejših karakteristik zvena melbournskih grunge rockerjev. Če upoštevamo dejstvo, da je grunge rock v zadnjem desetletju postal precej priljubljena zvrst alternativne kitarske glasbe, potem osemletna pavza bendu Eddy Current Suppression Ring ni in tudi ne bo najbolj pomagala pri tem, da bi na sceni obdržali položaj, ki so si ga ustvarili v preteklosti.

Po drugi strani pa seveda ne moremo trditi, da je pavza odigrala kako pomembno vlogo v smislu bendovega obstoja na sceni. Njegova prihodnost bo odvisna od kakovosti novega albuma, ki jo bo potrdil čas, in dejanske aktivnosti zasedbe v nadaljevanju. Tudi to bomo torej morali prepustiti neki drugi zgodbi. V tej uri pa vam seveda v posluh ponujamo celotno ploščo!