Emptyset: Borders

Thrill Jockey, 2017

Dvanajst let po tem, ko sta se Bristolčana James Ginzburg in Paul Purgas povezala pod imenom Emptyset, je tukaj njun peti album, ki sta ga naslovila Borders. Njegov predhodnik je pred štirimi leti izšel pri nemški založbi Raster-Noton, dva albuma pred tem pa pri založbi Subtext, pri kateri Ginzburg za izbor skrbi poleg Rolyja Porterja in Paula Jebanasama. Z Borders sta Emptyset presedlala k ameriški čislani založbi Thrill Jockey, ki jo je pred 25 leti ustanovila Bettina Richards. Njen katalog se ponaša z mnogimi zvenečimi imeni, med katerimi so na primer Trans Am, Mouse on Mars ali pa Tortoise.

Od prvega albuma iz leta 2009, ki je nosil naslov Emptyset in se gibal v vodah avantgardnega, prejkone minimal techna, se je dvojec estetsko premaknil s plesišč v - recimo temu - galerijske prostore. A to ne pomeni, da ob predpogoju dobrega ozvočenja njune stvaritve ne bi funkcionirale tudi na plesnem podiju. Ginzburg in Purgas se namreč širokogrudno poslužujeta repeticije, ki deluje kot ponavljanje mantre njunih skrajno temačnih sfer. Ostajata pa zvesta raziskovalni naravi svojega dela, ob kateri poslušalec ob raziskovanju narave zvoka pristane v raziskovanju narave lastnega telesa in ob teh zvokih porajajočih se telesnih odzivov.

V živo posnet sveži album Borders sta Emptyset ustvarila z analognimi mašinami, ki sta jih ustvarila sama, med njimi tudi instrument, ki spominja na sodobne citre. Album, katerega komadi nosijo enobesedne naslove tipa Body, Border, Descent, Across, Speak ali Axis, s svojim neutrudnim industrial pogonom vzdržuje intenziteto albuma od začetka do konca. Prefinjeno surovi naboj kipi iz vseh enajstih komadov, ki sta jih Ginzburg in Purgas uvrstila na album, hkrati pa si mestoma vendarle privoščita nekaj igrivosti. Seveda ne v smislu kake razigranosti, temveč bezljanja proti mejam tega, kar je sprejemljivo - tudi na ravni telesa. In prav tukaj se izkaže, da je ustvarjanje dvojca Emptyset kljub temu, da primarno ne sodi več v sfero plesne glasbe, močno vezano na telesnost.

Intenzivnost izkušnje, ki se se pulzirajoče vali skozi Borders, temelji na težkih in prikladno nemilih basovskih prijemih. Ta grobost pa skozi neprestano razvijajočo se naravo plošče in pulziranje postane vse bolj gruvaško zveneča. Emptyset, ki ju je bilo v preteklosti že mogoče slišati pri nas, se ponovno pokažeta za mojstra raziskovanja meja. In tako se tudi naslov albuma, torej Borders, izkaže za precej dobro domišljenega, saj sta se Ginzburg in Purgas s svojo najnovejšo stvaritvijo ne le podala v preizkušanje meja zvočnosti, temveč tudi iskanje stičnih točk med pojmi, kot so telo, govor in vid, ki so tudi naslovi skladb.