Ether: Bitke na makvim poljima
Basic & Rough, 2022
Regionalni glasbeni prostor je nedavno postal bogatejši za eno kantavtorico, ki občudovanje do lastnega obstoja izraža skozi fuzijo psihedelije in ljudske glasbe ter elektronske pop produkcije. Njeno ime je Nikol Ćaćić, ustvarja pod psevdonimom Ether, prihaja iz Pule, oktobra pa je za zagrebško založbo Basic & Rough izdala prvenec Bitke na makovim poljima. Na glasbeni sceni se je prvič pojavila kot članica puljske zasedbe z imenom NLV, okrajšavo za Nikol, Luka, Vedran. Poleg Nikol sta bila v zasedbi namreč še kitarista Vedran Grubić in Luka Šipetić, slednji je danes znan tudi kot nemanja. Zdaj že neobstoječa zasedba je leta 2014 izdala EP ...and who are you?, dve leti kasneje še samonaslovljen prvenec, nato pa v takratni tričlanski obliki izginila z glasbene scene in se prepustila samostojni poti.
Nikol Ćaćić oziroma Ether je pot našla v duhovnosti. Na to nas napoti že prva skladba Nemoj disati, v kateri glasbenica opisuje proces telesnega neobstoja in popolnega opuščanja vsega telesnega, moč narave, ki to isto telo lahko potopi, lahko pa ga tudi obdrži na površju. Pri tem je jasno, da močno izraža občutke do lastne duhovnosti in telesnosti kot tudi dojemanja okolja. Pri tem nas ne nagovarja, temveč izraža lastno komunikacijo med subjektom večine skladb oziroma med seboj in med naravo. Poleg tega so besedila na albumu Bitke na makovim poljima nekoliko abstraktna in razčlenjena. Nekateri verzi so med seboj povezani, dokler se ostali deli pesmi lahko berejo v odnosu do drugih, lahko pa stojijo tudi samostojno.
Besedila je glasbenica napisala zase, kar se razbere iz tematik, ki zadevajo mladost in fizično odraščanje, a ju skozi metafore, vezane na naravo, preoblikuje v pomene duhovne rasti. Na primer skladba Tu sve novo počinje kaže na zavedanje o otroštvu, ki je minilo. V ostalih skladbah, denimo v skladbi Mladunče, neposredno komunicira z otrokom iz preteklosti, ki naj bi bil pravzaprav glasbenica sama. Na albumu se spominja sebe in okolja, ki jo je nekdaj obkrožalo, hkrati pa se navezuje na elemente, ki ne kažejo na določen čas ali prostor, temveč izražajo samo obstoj neke duše.
Druga izpostavljena komponenta besedilnega dela albuma Bitke na makovim poljima je njegova taktilna stran. Opisi narave vodijo karizmo albuma, kar se izteče v otipljivost vsega, kar Ether predoči poslušalcu – od trave, ki se dotika njenih stopal, pa vse do utripajočega premikanja metuljevih kril. To se navezuje na pomen samega projekta Ether, za katerega avtorica pravi, da je prostor, v katerem povezuje intuicijo, dušo, materialno in nematerialno, otipljivo in neotipljivo. Na prvi posluh se zdi, da se nanaša na podobo ljubezni oziroma da komunicira z drugo osebo. Po poglabljanju pa se pokaže, da vedno, ko se izrazi s takšnim neposrednim načinom komuniciranja in naslavljanja, pravzaprav spregovori z naravo oziroma vesoljem. Skratka, prostor, ki ga poudarja, je prostor med njeno identiteto in vesoljem, nevidenim in nedosegljivim, a ga skozi močne opise naredi otipljivega.
Glasbena podoba albuma se giblje okrog ljudske glasbe, psihedelije in elektronske produkcije, kar je zapakirano v vzdušje pop glasbe. Etherin vokal je precej visok, na trenutke neuglajen, kar mu vlije unikatnosti. Druga komponenta, ki pripomore k ustvarjanju pop atmosfere, je dikcija. Ta se namreč skozi lastno nepravilnost in odmikanje od ustaljenega, celo linearnega petja in pripovedovanja, poda v pravilen izgovor, ki kdaj tudi zdrobi pomene besed. Naredi jih nerazumljive. Posledično to potencira izražanje na abstraktni ravni. Ne naslanja se samo na abstraktnost pomenov, ki jih lahko en verz ali beseda preneseta, temveč abstraktnost poudari še z izgovarjavo. Tako se ustvarita občutka ritmičnosti in poskočnosti, ki nista vezana samo na poslušanje posamičnih verzov, temveč na celoto kot tako. Ta celota je lahkotna, gibljiva, ritmična. Stremljenje po sledenju verzom in pomenov se zgubi, prevlada občudovanje njunih dinamik.
Za inštrumentalno podobo sta poskrbela producent Luka Vidović in Nikol Ćaćić sama, sodelovali so še Anja Papa s flavto, Ivan Perković z basom in Bruno Žebek z električno kitaro. Melodije so lahkotne, hkrati dominantne, posebej v komadih Tu sve novo počinje in Miris cvijeća, ki sta na celotnem albumu morda najbolj zvesta electropop produkciji. Pri ostalih komadih lahko slišimo več nanašanja na ljudsko glasbo, denimo v občasno vodilni vlogi flavte, a cappella trenutkih in v poudarjanju dramatičnosti oziroma v teatralnih akustičnih inštrumentacijah.
Koketiranje elektronske produkcije in kantavtorstva, tokrat ljudske glasbe, ustvari kombinacijo, ki je uglajena, oba pristopa pa morda celo preveč odgovarjata eden drugemu. Na albumu je elektronske plati v produkciji precej manj kot inštrumentalnih delov, kar poslušalcu daje slutiti, da je šlo do določene mere za eksperiment in tipanje po različnih možnostih pristopa k ustvarjanju glasbe. Morda bo v prihodnosti glasbenica opustila to prakso, se ji popolnoma prepustila, morda pa bo znova zašla v prostore ravnovesja med electropopom in a cappella pristopom.
Vseeno pa drži dejstvo, da je vodilo projekta Ether na albumu Bitke na makovim poljima ustvarjanje nevidnega prostora v plesu besedil in glasbe. Glasbenica se izraža predvsem skozi besedila, ki dajo pesmim ritem. Način petja, ki ga Nikol Ćaćić uporablja v skladbah z elektronsko podlago, bi lahko kot a cappella petje zvenelo izrazito okorno, trdo, neprivlačno, težje poslušljivo. A melodije elektronske produkcije in beati objamejo ter omehčajo verze. Iztržek je privlačno ravnovesje, v katerem glasbenica ostaja zvesta prvotnemu cilju in subjektu – njej sami.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Madona, kakšna lepa muzika :-)
Komentiraj