Flume: Hi This Is Flume

Future Classic, 2019

Tako kot ob izidu predhodne Flumove plošče Skin, s katero si je leta 2017 pridelal grammyja za najboljši plesni oziroma elektronski album, so se tudi ob izidu nove plošče Hi This Is Flume na spletu razvnele goreče debate. Na nasprotujočih si polih sta EDM-ovsko občinstvo, ki avstralskemu producentu pripisuje glasbo prihodnosti, na eni strani in na drugi feni elektronske glasbe, ki zviška gledajo na vse, kar je povezano z EDM-om. No, mnogo realnejši so odzivi tistih nekje vmes, ki so prerasli najstniške prepire in jih zanima predvsem glasba. Dejstvo je, da je Flume postal zvezdnik, ki nastopa na največjih EDM-ovskih veselicah tipa Ultra Miami, a srečate ga lahko tudi na manjših prizoriščih, denimo v Veliki Britaniji, kjer so standardi elektronske glasbe zaradi bogate zgodovine praviloma precej višji. In če je bilo zaradi popovskih in R&B-jevskih pritiklin na plošči Skin očitno, da se Flume spogleduje z mainstreamovskim občinstvom, je zdaj s ploščo Hi This Is Flume jasno, da z njo spet nagovarja predvsem občinstvo, ki ga je v začetku njegove kariere razglasilo za enega (takrat) ključnih predstavnikov future bassa in wonkyja. Kar pa ne pomeni, da se stilsko vrača k svojim začetkom. Ploščo sicer zaznamujejo elementi njegovega prepoznavnega izraza, je pa hkrati očitno, da se je Flume producentsko izmojstril.

Že prvo poslušanje razkrije, da je na podobo nove plošče očitno močno vplivalo njegovo redno nastopanje s škotsko producentko Sophie. To nenazadnje razkrijeta tudi Flumov in Epromov remiks njene skladbe Is It Cold In The Water? in komad Voices, v katerem se Sophie pridruži Flumu in njegovi rojakinji, producentki in vokalistki Kučki. Za primerjavo – čeprav sta si stilsko zelo sorodna, je Flumov in Epromov remiks teden dni po objavi na YouTubu že skoraj dosegel število ogledov leto starega Sophiinega izvirnika. Ja, Flume že dolgo ni več zvezdnik le doma v Avstraliji, kjer si je pridelal praktično vse nagrade, temveč tudi zvezdnik globalnega formata. Deloma zaradi odmevnih remiksov za zvezdnike tipa Lorde, Sam Smith, Arcade Fire in Disclosure, deloma na račun mainstreamovsko uspešne plošče Skin in megahita Never Be Like You s kanadsko pevko Kai. Ja, o tem, da se ne skriva pred popularnostjo in pop glasbo, ni nobenega dvoma, je pa tukaj treba poudariti, da tega ne počne na prvo žogo. Tudi njegova nedvomno najbolj popasta plošča Skin ima več skupnega s cenjenimi producenti, ki v zadnjih letih narekujejo smernice avanturistične, inovativne elektronske glasbe, kot z mainstreamovskimi šablonami. To je denimo dala vedeti že obsežna playlista skladb, ki so vplivale na njegov izraz s plošče Skin, v katero je med drugim vključil komade Sophie, Arce, Hudsona Mohawka, Jona Hopkinsa, Rustieja in seveda Flying Lotusa, s katerim se je menda spogledoval že v svojih začetkih.

Vplive istih producentov zdaj morda še lažje pripišemo plošči Hi This Is Flume. Na eni strani ekstazo lovi z emotivnimi sintovskimi linijami in zvočnim dizajnom po vzoru Sophie in Arce, na drugi pa headbangerski kontrast postavlja s kompleksno, nepredvidljivo ritmiko po hiphoperskem in IDM-erskem nareku. Zdi se, da bo prav ta kontrast največji trn v peti njegovega mainstreamovskega dela občinstva, ki bo za nameček pogrešalo tudi več sodelujočih vokalistov, saj se ob Sophie in Kučki na izdaji pojavita le še britanski grimer slowthai in eden lani najbolj prodornih hiphoperjev JPEGMAFIA. No, da se je Flume odločil posneti zahtevnejšo ploščo, pravzaprav razkrije že to, da se je odločil objaviti jo v obliki mikstejpa in ne albuma. Deloma zato, ker skladbe združi v neprekinjen, spretno in lepo povezan miks, deloma verjetno zato, da nepopovske komade vsaj poskusi zamaskirati v obliko nekakšne vmesne, prehodne plošče. To pa ne pomeni, da jo je posnel mimogrede. V novih skladbah pokaže svoj do zdaj morda najširši razpon producentskih spretnosti in avanturističnih domislic, za nameček pa lepo nadgradi tudi svoj avtorski pečat. Hi This Is Flume je plošča za producentove starejše fene, ki jih je skrbelo, da ga bo po megauspešni plošči Skin pogoltnil (EDM-ovski) mainstream, in za privržence najsodobnejših elektronskih trendov.