Four Tet: Beautiful Rewind

Text, 2013

V tokratni Tolpi Bumov bomo poslušali album Beautiful Rewind, ki je delo Kierana Hebdena alias Four Teta. Po besedah Britanca naj bi bila posvetilo, poklon britanski klubski elektroniki, dostikrat tudi junglu, toda največkrat še vsemu ostalemu, kar je vzniknilo na Otoku v zadnjih dvajsetih letih. Britanec obenem še dodaja, da je to najboljša plošča, kar jih je ustvaril. Ampak lepo prosim, brez hypa. Za vse, ki vam je Hebden obtičal v spominu kot producent, ki je prejšnje desetletje fino lebdel v neosredotočenih oblakih ponesrečeno poimenovane folktronike, naj povem, da je to večinoma album, vsaj na papirju namenjen plesiščem. Da Four Tet izdaja dolgometražec, orientiran na plesišče, še zdaleč ni presenečenje - v zadnjih šestih letih se je namreč postopoma, toda vztrajno skorajda popolnoma uklonil in posvetil plesni logiki. Didžejanje kot artformo je od svoje rezidence v klubu Plastic People naprej pričel jemati popolnoma resno, v zadnjih letih pa se je s svojimi prašnimi dance produkcijami, izdajanjem plesnih singlov na vinilu in številnimi sodelovanji zavihtel med ene najbolj zaželenih in pustolovskih britanskih DJ-ev.

Hebden sicer poseduje dober intrinzičen občutek za kovanje houserskih garage okostij, ki ga spremljajo kot perkusionista že dobro desetletje v takšni ali drugačni obliki, in v zadnjih letih se izredno marljivo trudi prebiti ozke obroče britanske funkcionalnoplesne elektronike. To mu tudi definitivno uspeva, ker postaja nedvomno integralen del tega okolja: posnel je prepoznaven Fabric Mix, na postaji RinseFM je pred kratkim odvrtel epski 8-urni set, kjer je prečesal vse od jazza, dabkeja, turške psihedelije in housea, sproduciral je novo ploščo sirskega zvezdnika Omarja Souleymana; z novo ploščo Beautiful Rewind pa se sedaj pridružuje valu ustvarjalcev, ki z drobnogledom preiskujejo obdobje zgodnjega hardcora in jungla. Kot sem opisal v enem prejšnjih DJ grafitov, se ponovno zanimanje za to t.i. ''zlato obdobje'' pojavlja na vseh področjih plesne elektronike in Hebden tukaj s svojim novim projektom ne predstavlja nobene novosti. Še več, morda v ritmičnem smislu celo malo zaostaja, se pa osredotoča na drugo posebnost piratske kulture: rewind. Rewind v naslovu albuma je opomnik na znan zvok vinilnega rewinda, vendar ga Britanec ne uporablja, kot so ga nekoč DJ-i v reggae soundsystem ali breakbeat tradiciji, temveč kot motiv in kompozicijsko prvino. Komadi na tem LP-ju se tako včasih nenadno ustavijo z rewindom, preden se znova zaženejo v drnec, pri čemer jih spremljajo degradirani radijski posnetki piratskih MC-jev, vinilnega prasketanja, interference – skratka tekstur, ki Hebdenu ustrezajo bolj kot komurkoli. Pri tem je še najbolj deskriptiven in zloglasen komad Kool FM, ki so ga mnogi na Soundcloudu zamenjali za šalo. Plošča spretno žonglira med referencami iz jungla, hardcora, broken beata, grima in UK garagea, toda zaradi tega ni nič kaj drugačnejša ali posebnejša od morja podobnih del. Beautiful Rewind se namreč ne razlikuje po tem, kaj uporablja kot referenčno izhodišče, temveč po tem, kako ga uporablja.

Medtem ko so podobni ustvarjalci šli po poti solzne nostalgije s full-on amen breaki, se je Hebden odločil za samosvojo aranžersko pot, kjer zvočne drobce različnih kakovosti preprosto zlaga enega na drugega, s čimer ustvarja še večji kontrast. Breaki in vokali s kaset so še bolj potopljeni v ozadje, s čimer njegove hi-fi mehke melodije in perkusije pridejo do izraza. Poleg enkratne produkcije in prav lepih komadov je plošča polna nepričakovanih presenečenj, zasukov - mindfuckov, če hočete -, česar v tolikšni meri od Hebdena še nismo videli. In če je orientirana na kakršnokoli plesišče, me štejte zraven. Izid je tako definitivno produkt sedanjosti, točno tega trenutka v času, ne nekakšen pastiche, in ob poslušanju nekaterih vrhuncev albuma, kot so denimo Buchla, Aerial ali Parallel Jalebi, ugotavljam, da tukaj ne gre za žalovanje za tem, kar je bilo in nikoli več ne bo, temveč za praznovanje vitalnosti, moči in čudovite resonance, ki jo jungle leto '94 še zmeraj ustvarja v letu 2013. Lepa popotnica za prvi november, kajne?