FRANK BRETSCHNEIDER: Super.Trigger

Raster-Noton, 2013

Frank Bretschneider, čigar svežemu umotvoru se posvečamo v tokratni Tolpi bumov, nas je nekje od preloma tisočletja skorajda že razvadil, da lahko enkrat na leto pričakujemo dolgometražno ploščo z njegovega naslova. Tako je pred nekaj dnevi izšel album 'Super.Trigger' pri založbi Raster-Noton, ki jo skupaj s Carstenom Nicolaijem in Olafom Benderjem tudi sam vodi. Gre seveda za uveljavljeno institucijo, za katero lahko zatrdimo, da pač nikoli ne brcne v temo s svojimi izdajami in da se je dejansko skozi čas izoblikovala določena »njihova« estetika, ki postavlja smernice v elektronski sferi, ki se umešča na presek - če ta sploh obstaja v tem smislu - t. i. plesne in artistične, abstraktno naravnane produkcije.

Album 'Super.Trigger' je naslednik lanskoletnega 'Kippschwingungen', ustvarjenega na napravi za efekte, poimenovani subharchord, ki sprva niti ni bila mišljena kot inštrument in so jo ustvarili v Vzhodni Nemčiji za potrebe zvočne produkcije filmov, oglasov ter televizijskih in radijskih oddaj. Obema ploščama je skupno dejstvo, da komadi večinoma temeljijo na principu postopnega nadgrajevanja tenzije, vendar pa sveža izdaja za svojo osnovno surovino jemlje ritem. Lahko bi torej dejali, da gre za nekakšno nadaljevanje Bretschneiderjevega raziskovanja, ki je luč sveta uradno ugledalo leta 2007 z albumom, kakopak naslovljenim 'Rhythm'.

Album naj bi nastal iz studijskih improvizacijskih, raziskujočih seans v lanskem in letošnjem letu. Bretschneider sicer še vedno ostaja minimalist, vendar pa v nasprotju z nekaterimi svojimi kolegi z založbe Raster-Noton ni slišati pretirano sterilno ali - če malo pretiravamo - zadrgnjeno artistično. Njegovi komadi premorejo dobro mero gruva, tudi zavoljo pulziranja, ki se ga redno poslužuje. Hkrati pa atmosferični zvoki, ki se intrigantno ovijajo okrog ritmične linije, dodobra poskrbijo za prefinjeno polnilo sicer zanimivemu, vendar potencialno golemu ritmiziranju.

Prva dva komada 'Big.Hopes' in 'Flicker.Funk' uspeta vzpostaviti visoko stopnjo energičnosti, ki pa z naslednjim, naslovljenim 'Machine.Gun', nekoliko upade in se morda rahlo pretirano »ukvarja sam s seboj«. Nadalje pa naslovni komad 'Super.Trigger' predstavlja svojevrstno presenečenje, saj sega že kar konkretno na področje hip hopa. Temu po vrsti sledi 'Over.Load', kjer je nevsiljive in precej hipnotične vokale, ki so nekje med dubovskim MC-janjem in plemenskim obrednim petjem, prispeval Bretschneiderjev dolgoletni sodelavec Jan Kummer. Dotični je bil namreč z njim še v času razdeljene Nemčije eden izmed članov kultne zasedbe AG Geige.

Priča smo torej še enemu tako Bretschneiderjevemu kot tudi Raster-Noton izdelku, ki suvereno daje vedeti, da ve, kaj počne, in da se zaveda, da to počne na najboljši možni način.