FULGEANCE: STEP THRU

rx:tx, 2012

Vedno je veliko veselje, ko uspe slovenski založbi izdati dobro ploščo, kaj šele, ko gre za dobro ploščo že uveljavljenega tujega producenta. Ti, realno gledano, ne bi smeli imeti interesa za slovenske založbe, ki, resnici na ljubo, ne nosijo ravno velike teže v svetovni elektronski srenji. Konec koncev v državi praktično nimamo več trgovin, kjer bi se dalo dobiti pametne elektronske muzike, še posebna katastrofa vlada pri dostopu do vinilk, ki se v tem času zdijo edini smiseln način kupovanja glasbe, če pač govorimo o fizičnem nosilcu zvoka. In strinjali se boste, da situacija pri založbah, ki se ukvarjajo z elektroniko, ni prav dosti boljša in tudi v preteklosti nikoli ni bila.

Rx:tx sicer v tem merilu malce izstopa, saj je nastala predvsem kot striktno eksperimentalno početje pod okriljem veliko bolj znanega in umetniško močnega Projekta Atol, ki ga vodi multimedijski kreativec Marko Peljhan. Iz eksperimenta je potem s pravimi potenciali prerasla najprej v založbo, ki se je osredotočala na vzhodno-evropske projekte in se potem za nekaj časa posvetila domačim producentom, kot so Jadviga, Octex, Errorist in ostali. A že na začetku je bila vzpostavljena dobra povezava z velikimi imeni elektronskega eksperimenta, recimo z Angležem Scannerjem, ki je enega od svojih albumov izdal prav pri rx:tx. Njegova odločitev je bila v tistem času podobna, kot je bila v letu 2012 odločitev Francoza Pierra Troella, da svoj novi album zaupa naši lokalni ekipi. Pod sinonimom Fulgeance bi ga lahko izdal kjerkoli, a po spletu okoliščin je v igro prišla prav založba rx:tx. In tega se moramo zelo razveseliti, pa čeprav je album z naslovom Step Thru na police trgovin prišel v ultra omejeni fizični nakladi 500 izvodov.

Rx:tx je Pierra Troella pravzaprav dobila prav v času, ko se ta francoski producent približuje svojim najboljšim momentom, ko postaja ravno prav znan in ravno prav dober. Njegovo studijsko delo nastaja pod številnimi sinonimi, kar je odvisno predvsem od sloga glasbe. Njegov prvi projekt je bil Connecticut, potem Peter Digital Orchestra, sledil je Fulgeance, potem pa še Souleance, ki je pravzaprav sodelovanje s Soulistom. Govorimo predvsem o hiper-produktivnem producentu, ki ritme iz svojega MPC-ja stresa hitreje, kot jim lahko sledimo, njegova diskografija pa se v skladu s tem prijetno debeli in množi. In v tem slogu se povečuje tudi število njegovih gostovanj in živih nastopov, ki slovijo po svoji eksplozivnosti in naelektrenosti.

V tašnem slogu se verjetno rojevajo tudi njegove studijske produkcije, ki so direktna paralela z vsem, kar se je v zadnjih letih dogajalo na eksperimentalni hip-hop in elektronski sceni okoli Los Angelesa, s Flying Lotusom, Samiyamom, Daedelusom in podobnimi v ospredju. Fulgeance ohranja zelo zvesto zapisanost isti psihadeliji, istemu surovemu zvoku in istim žmohtnim ritmom, kot so jih naklepali ameriški kolegi, v marsičem jih celo nadgradi in popelje v svojo smer. In to je vedno zelo dobra kombinacija med hip-hop inštrumentali ter elektroniko, vsake toliko pa v komade pade tudi kakšen gostujoči MC. V primeru albuma Step Thru sta to grški MC Yinka in njegov brooklynski kolega Fresh Daily, za en remiks pa je poskrbel Anglež Kelpe, s katerim je Fulgeance nastopal tudi na predstavitvi albuma, ki se je pred časom odvijala v Ljubljani.

V smislu primerjave albuma Step Thru s prejšnjimi izdelki francoskega mojstra moram priznati, da mi vsaj njegov predhodni album To All Of You iz leta 2011 v marsičem bolj ustreza, saj je bolj surov, bolj grob na robovih in na nek način bolj neposreden. V končni fazi se posveča »filingom« mest, kjer je Fulgeance do sedaj nastopal, slogovno pa je najbolj logično nadaljevanje malih plošč iz preteklosti. Sprememba je torej vedno težka in Step Thru na nek način je sprememba, komaj zaznaven preskok v malce bolj spoliran zvok, ki pa ni postal ezoteričen, kot se to rado zgodi, ampak je še vedno ravno prav okrogel, debel in žmohten. Predvsem pa zabaven, dobro narejen in ravno prav oddaljen od IDM-ovske pre-produciranosti, tako da ostaja na tleh, na ulici in na klubskih plesiščih. In tako mora biti!