Gaahls Wyrd: GastiR - Ghosts Invited (Season of Mist, 2019)
Season of Mist, 2019
Če vsaj malo sledite ekstremni metal sceni, potem vam je gotovo znano ime norveškega blackmetalskega benda Gorgoroth. Ena prvih asociacij ob tem zelo znanem imenu black metala je gotovo ime Gaahl, umetniško ime, ki si ga je nadel vokalist zasedbe Gorgoroth, Kristian Espedal. Isto ime je Kristian uporabil tudi v svojih ostalih umetniških projektih, torej v zasedbah God Seed, Trelldom, Gaahlskagg ter Wardruna, in prav to ime je bilo prvotno mišljeno tudi kot ime še enega novega Gaahlovega projekta. A možakar, ki je na sceni znan po tem, da zagovarja individualnost, se zaradi slabih izkušenj z bendom Gorgoroth zelo otepa okoliščin, v katerih bi bil glasbeni kolektiv poimenovan z imenom zgolj enega posameznika znotraj ekipe. Zato je zahteval, da nov bend v ime vključi vsaj še besedo Wyrd, ki verjetno izhaja kar iz anglosaške besede wyrd in se bojda izgovarja s črko u, torej vurd, kar pomeni usoda. In tako imamo tokrat pred sabo zasedbo Gaahls Wyrd, kvartet, ki je konec lanskega maja v sodelovanju z založbo Season Of Mist končno izdal svoj prvenec GastiR – Ghosts Invited.
GastiR – Ghosts Invited je 42-minutni album, ki se stilsko bolj navezuje na Gaahlov projekt Trelldom kot pa na zven zasedbe Gorgoroth. Je nepredvidljiv blackmetalsko obarvan prvenec, ki ponudi osem pesmi – dve sta verjetno odpeti v norveščini, ostale pa gotovo v angleščini. Zakaj verjetno? Besedila namreč, kot je za Gaahla že splošno znano, niso zapisana, in kar slišimo, je v večini primerov gotovo angleščina, ostalo pa zveni … no, norveško. Možakar namreč jasno izraža željo, naj ljudje sami odkrijejo, kaj in o čem poje, če si to v resnici želijo. In to je torej ena izmed idej, ki jih zagovarja – namreč individualizem. Kot je dal vedeti v številnih intervjujih, njegov namen ni pridigati in prav tako ne želi biti vodja. Zagovarja individualnost vsake osebe in zato v veliko primerih v svojih besedilih izraža svoja videnja notranje rasti. Tako vsaj pravi v intervjujih, iz nenapisanih besedil je to dejansko težko razbrati, še težje pa boste to slišali v njegovih številnih različnih glasovih. A vrnimo se za trenutek nazaj na začetek, že predolgo smo namreč govorili zgolj o Gaahlu kot o osebi. Čas je, da se posvetimo Gaahls Wyrd kot kolektivu.
Kot je znano, je za besedila in vokale zadolžen Gaahl, za instrumentalni del pa skrbijo ostali člani benda, kitarist Ole Hermann Walanuet oziroma Lust Kilman, ki ga poznamo iz zasedb Sahg, Grimfist ter The Battalion, basist Frode Kilvik ali Eld, ki ga poznamo iz bendov Aeternus, Gravdal ter Krakow, in bobnar Kevin Kvåle oziroma Spektre. Ti trije možje so s svojo novo skupno ploščo uspeli ustvariti zelo zanimiv nabor komadov, ki si v večini primerov med seboj niso pretirano podobni, čeprav bi lahko vsaj površno rekli, da gre za blackmetalske pesmi s primesmi post punka, gothic rocka in new wavea. Vendar vsaka deluje nekako posebno – bodisi zavoljo nenavadnih bobnarskih ritmov, kot recimo v pesmi From the Spear, bodisi zaradi skoraj slayerskih riffov, kot v pesmi Through and Past and Past; potem so tu še nenavadne kitarske melodije, kakršne denimo jasno slišimo v pesmi Veiztu Hve in nas spomnijo na Trelldom ali Wardruno. Pesmi imajo torej izrazit skandinavski pridih folka in še kaj. Določene pesmi so precej dolge, druge ne. Določene delujejo zelo razvlečene, druge se končajo celo prehitro. Nekatere stavijo na repeticijo in delujejo skoraj ritualno, npr. pesmi Carving the Voices in Speech and the Self, zadnja, Within the Voice of Existence pa deluje zelo pustolovsko, raziskovalno. Že zgolj z glasbenega vidika boste 42 minut ob plošči GastiR – Ghosts Invited res strigli z ušesi in skušali razumeti, kaj se dogaja. Brez skrbi – plata je zelo poslušljiva, a je tudi izredno dinamična in, kot že zapisano, raznolika. Čutiti je sicer tudi, da je vse povezano s konceptom, ki pa ga glavni tekstopisec Gaahl seveda noče razkriti.
Že tako nenavadno glasbeno pogruntavščino kronajo Gaahlovi raznoliki vokali. Če ob sebi nimate knjižice, ki je priložena CD-ju in ponuja grafični material, ki sta ga izdelala sam Gaahl, sicer tudi slikar, ter bolgarska umetnica Raina Vlaskovska, boste hitro zgrešili dejstvo, da je za vokale kot odgovorna oseba naveden zgolj Gaahl. In ta človek premore ogromno različnih glasov – od krikov do dretja, od redkega kruleža do šepetanja, sikanja, tuljenja, petja, ki včasih zveni precej možato, drugič pa izrazito ženstveno. Gaahl je gotovo eden najbolj izraznih in raznolikih vokalistov na ekstremni metalski sceni, ki presega celo tisto, kar ustvarja denimo Attila iz Mayhem. Njegov glas najde v vsaki pesmi resnično ustrezen izraz, začuda pa je rezultat na koncu še vedno tak, da prevlada občutek, da poslušamo en bend, ki je znotraj blackmetalskega miljeja sposoben ustvariti različne verzije in jih povezati v določen nenavaden koncept. Gotovo je sicer tudi, da bo takšna notranja raznolikost bendovega izraza nekatere odvrnila, a - kot pravi Gaahl - gre za ustvarjalni izraz članov benda, ki se ne podreja poslušalcem. Kjer je volja, je tudi pot in če ste pri volji, vas čaka zanimiva, čeprav v glasbenem smislu ne ravno lahka pot.
Prikaži Komentarje
Komentiraj