GOTH-TRAD: New Epoch

Ne glede na to, kako močno se Takeaki Maruyama alias Goth-Trad tega naziva otepa, še vedno ostaja najvidnejši predstavnik dubstep zvoka v svoji domovini. Za organizatorja prvega dubstep večera na Japonskem, Back To Chill, ki je dobil ime po enem njegovih pomembnejših komadov, je bil obisk londonskega kluba Forward - tako kot za številne druge danes priznane dubstep producente - ključnega pomena. Kmalu po tem, ko je tam spoznal Malo, mu je ta odprl vrata svoje založbe Deep Medi, s tem pa tudi vrata v višave tega zvoka.

Po dveh samostojnih ploščah za založbo Body Electric Records in tretji za Popgroup Recordings je pred enim tednom izšla še četrta. Izdaje albuma, ki je mimogrede precej redka oblika izdaj znotraj dubstepa, tako kot vseh njegovih prejšnjih, ni spremljal prevelik »hype«. Goth-Trad je eden tistih ustvarjalcev, ki delujejo bolj iz ozadja, vendar tam trdno stojijo in postopoma gradijo svojo integriteto. Ob omembi dubstepa Goth-Trad verjetno ne bi bil prvi, na katerega bi pomislili, kar pa še ne pomeni, da njegova glasba ni vredna raziskovanja. Že samo dejstvo, da je plošča New Epoch izšla pri založbi Deep Medi, napove zvok, ki ga lahko pričakujemo na njej. Če naštejemo le nekaj imen, ki ustvarjajo pod njenim okriljem - Mala, V.I.V.E.K. , Silkie in Loefah -, postane jasno, da bomo v naslednjih 45 minutah priče temačnim in nabasiranim vragolijam.

Goth-Trad na dobro uro trajajoči plati, ki obsega 11 komadov, ostane zvest začetnim idealom in idejam dubstepa. Plošča je poklon prvotnemu zvoku z začetka prejšnjega desetletja, ki poslušalca opominja in spominja na čas, ko sta bila »drop« in »wobble« uporabljena z občutkom in previdnostjo ter kot orodje za ustvarjanje meditativnega in temačnega vzdušja, h kateremu je ta žanr stremel. V njenem naslovu New Epoch se hkrati skrivajo avtorjeva naveličanost nad trenutnim dogajanjem v dubstepu, klic po novem in reminiscence na začetke tega, za elektronsko glasbo zadnjega desetletja prelomnega žanra.

Dubovske melodije in vseprisotno dubovsko vzdušje opozarjajo na pomanjkanje pozornosti, ki jo posvečamo reggaeju in njegovi vlogi v razvoju dubstepa. Slednje doseže svoj vrhunec v komadu Babylon Fall, v katerem gostuje glas reggae legende Maxa Romea. Skladba je izšla pri isti založbi že septembra lani in postala absolutni hitič; lahko bi celo rekli, da ima potencial postati nova dubstep himna. Komad je zastavljen v maniri pop hitov in poruši harmonijo plošče, ki goji dubovsko estetiko, iz katere pronica igrivost, ki jo Goth-Trad tudi sicer spretno vpleta v svojo produkcijo. V komadu Airbreaker pride ta še posebej do izraza; uvod sicer napove nekakšno vesoljsko risanko, a nam že po prvem »dropu« postane jasno, da je skladba vse prej kot to. Agresivni udarci izničijo prvotna pričakovanja in se prevesijo v komad Walking Together, ki v sebi nosi tesnobo in jezo, ki spominjata na začetke hiphopa.

Na odlični plošči, ob kateri se bodo ustnice dubstep puristov razlezle v nasmešek, težko govorimo o enem vrhuncu - govorimo o več njih. Med njimi so zagotovo pulzirajoči Seeker, osvobajajoči Departure in Cosmos, ki je tipičen primerek Goth-Tradovega zvoka. In še bi lahko naštevali. Album New Epoch je dokaz, da je dubstep več kot le »wobble, wobble, wobble« in da v času, ko se ta žanr širi v vse glasbene sfere in deluje kot platforma za vrsto »novih« glasbenih odvodov, zvestoba izvirnemu dubstep zvoku ne pomeni neinovativnosti, temveč njeno nasprotje.