INCANTATION: VANQUISH IN VENGEANCE

Listenable, 2012

Ameriška death metal zasedba Incantation je v svojih 24 letih obstoja dokazala, da je vizija ene osebe lahko dovolj močna, da prevetri vse viharje, ki pridejo nepričakovano, zares brutalno, uničujoče in skozi leta, tudi konstantno. Kitarist in danes tudi vokalist, John McEntee, idejni vodja zasedbe, je od leta 1989 do danes zamenjal toliko članov, da celo najbolj natančni metal portali ne beležijo vseh menjav. Poleg tega so Incantation bili primorani menjati založbe, jadrati skozi nevihtna morja menjavanja trendov tudi v metalu, vztrajati v svoji surovi inačici blasfemičnega death metala in kljub vsej častivredni brezkompromisni drži, ves čas ostajati v senci mnogo bolj uspešnih ekstremnih metal bendov. A kar te ne ubije, te naredi močnejšega. In medtem ko je marsikateri bend moral prenehati s svojim delovanjem ali pa je zgolj, a vseeno, spremenil, so Incantation do danes ostali pristni, brezkompromisni, surovi in skorajda nič kaj drugačni od tiste prve inkarnacije benda, ki je imela vaje nekje v New Jerseyu daljnega leta 1989.

In to je sporočilo albuma Vanquish In Vengeance, ki so ga Incantation izdali lansko leto pri založbi Listenable, po tem, ko smo dolgih šest let čakali na naslednika precej povprečne plošče Primordial Domination. Ameriški blasfemiki so se vrnili in to v podobi, ki spominja na njihove najmočnejše čase – torej, na leta, ki so sledila izidu kultnega albuma Diabolical Conquest in ki so – ne popolnoma, a vseeno precej - izgubila na svoji moči po izidu albuma Blasphemy. Če postavimo delovanje benda Incantation v širši metalski kontekst, vidimo, da je bend kljub vsemu, kar je bil primoran požreti, vseeno nekaj le počel prav in da so kljub svojemu senčnemu statusu, imeli velik vpliv predvsem na underground. Incantation klonov je danes veliko. In prav zaradi tega so albumi po letu 2003 precej zgubili na svoji moči. Vse dokler John McEntee ni poleg zvestega kompanjona, bobnarja Kylea Severna, ki je poleg Johna član z najdaljšim konsistentnim stažem v Incantation, našel še dva pomembna možakarja – basista Chucka Sherwooda in kitarista Alexa Bouksa.

Tako so Incantation dobili nujno potrebno svežo kri, nov vir idej, ki je okrepil izraz benda, ki je od nekdaj stavil na surove, dostikrat nerazumljive kruleče vokale ter tankovsko težke riffe, ki so združevali tako zlobnost klasičnih ameriških in evropskih death metal zvokov kot tisti strašljivi, ''doomy'' oziroma horror aspekt mojstrov death metal žanra, Autopsy, ki so to seveda prevzeli od Black Sabbath. McEntee in Severn sta kot vedno poskrbela predvsem zato, da so Incantation kljub svežim silam ostali zvesti tisti primarni in prvotni viziji, medtem ko sta Bouks in Sherwood stvar obogatila s kompleksnejšimi strukturami, bolj tehnično dovršenim igranjem inštrumentov in na koncu koncev, celo s solažami, ki v Incantation niso bile neka precej prisotna sestavina. In po dolgem času se je zgodilo, da sta Severn in McEntee dobila sposobne tekstopisce, ki so okrepili ''incantationovsko'' blasfemično sporočilo.

Čeprav album Vanquish In Vengeance postreže z vsemi klasičnimi Incantation ''trademark'' vsebinami – torej, z nečloveškim vokalom, hitrimi ritmi, ki se prepletajo z izredno počasnimi tolkalskimi pasažami, natančno odigranim, a vseeno agresivno zvenečim basom, in s kitarami, katerih melodije so gotovo plod nočnih mor zlih sil iz druge strani pekla, je album korak naprej glede na prejšnje izdelke, ki so zveneli nekako posiljeno. Izdelek odseva sodelovanje in močno kreativno noto vseh članov zasedbe, ki so v raznih intervjujih in sporočilih za javnost razodevali, kako je stvar nastajala, kako so se usklajevali, kako so nekatere stvari premlevali do onemoglosti z namenom, da bi se izbrusil še eden v nizu bleščečih črnih biserjev, ki krasijo dolgo zgodovino tega benda iz New Jerseya. Album je pristen, koheziven in koherenten v vseh pogledih in v najboljši luči pokaže, zakaj so Incantation do zdaj bili in še naprej ostajajo kralji ameriške podtalne death metal scene in zakaj je njihova integriteta tako nesporna in inspirativna tudi v tem trenutku.