INUTILI: Unforgettable Lost And Unreleased

Aagoo, 2014

Italijanska skupina svojo ležernost in sproščenost z zvrhano mero distorzije in energičnih groovov zavija v zvokovno nekonvencionalne in epsko dolge komade. Samoironijo benda nakazuje že samo poimenovanje. Beseda Inutili v grobem prevodu pomeni nekaj nepotrebnega oziroma nekoristnega. Sarkazem in neopredeljenost sta njihova skupna točka, saj so člani skupine namreč izhajali iz različnih glasbenih stilov in so zelo intuitivno začeli te zvrsti združevati pod skupnim imenom. Kvartet je bojda nastal precej naključno, kot pravijo sami, so se srečali in preprosto začeli igrati glasbo. Tako so se brez pretiranega obremenjevanja s kompozicijami začeli gibati po noiserskih in psihedeličnih vodah, okronanimi z bluzovskim pridihom.

V letu 2013 so izdali EP »Satori 12«, nato pa pri založbi »Aagoo« aprila 2014 dolgometražen prvenec »Music To Watch The Clouds On A Sunny Day«. V začetku leta 2014 je kvartet postal trio, saj jih je zapustil basist »Giancarlo di Marco«. Neobremenjeni in instrumentalno fleksibilni so nadaljevali v triu. Zadnja izdana plošča zelo jasno nakaže razvoj benda, saj so na njej zbrani najboljši posnetki iz »Torricella Studios« med letoma 2012 in 2013, ko so delovali še kot kvartet. Krajši komadi pripomorejo k lažji poslušljivosti in dostopnosti, saj presekajo dolge hrupne izbruhe. Skladbe »Nicotine«, »No Name Science« in »Mechanical Lady« doprinesejo povsem drugo dinamiko in tudi drugačno zvokovno zgradbo kot ob njih stoječe dolgometražne skladbe. Vse kratkometražnice namreč zvenijo, kot da bi jih na koncu prekinili ali, kot pri »Nicotine«, kakor da se začnejo na sredini in niso razvite do optimalnosti. Vendar so ravno s tem dobrodošel oddih pred nadaljevanjem dolge in počasi stopnjujoče dinamike ostalih skladb.

Album se odpre s tremi krajšimi skladbami, in sicer psihedeličnim »Introm«, iskrivim in z vzhodnjaško melodiko navdahnjenim »Bangcockom« in umazanim bluzovskim ubiranjem v skladbi »Nicotine«, ki se pojavlja še marsikje. Dolgometražne skladbe se valijo vsaka v svojem navdihu, »Noise Again« s svojo hrupnostjo, z bombastičnim in uničujočim v skladbi »Radon« ali pa s težkimi kitarskimi riffi v »The Monarch Must Die«. 

Rdeča nit njihove glasbe so kitarska distorzirana nažiganja nad trdno ritem-bas sekcijo. Repetitivna basovska linija je osnova za osvobojene kitare in ima močno prezenco. Sliši se, kot da se ritem-mašina lahko vrti v neskončnost. Kljub temu da bas in bobni predstavljajo močan element njihove glasbe, pa so kitare te, ki prispevajo k intrigantnosti neomejenih hrupnih gmot. Kolikor so kitare najbolj v uho bodeča prvina, so obenem tako zelo neopredeljive. Zaradi uporabe efektov jih namreč distorzija razmaže po prostoru ali pa le ležerno krasijo podlago z vplivom zvoka Hendrixovih kitar. 

Instrumentalno so skladbe zelo povezane, ampak njihov zvok se nikoli pretirano ne zasidra v ušesih, tako da še dvajsetminutni komad »My Girlfriend is a Zombieslut« ne izpade enolično in dolgočasno, ampak kot valujoča zgodba z zloveščimi glasovi. Med izmenjavanjem stopnjevanja in pojenjanja dinamike zlahka najdemo tudi moment zvoka skupine »Swans«. Z albuma je jasno razviden razvoj benda in tudi nadaljnja smer, saj se v počasni gradnji komadov in ležerni kitarski improvizaciji počutijo precej udobno, kar so pokazali tudi na prvencu, ki je sestavljen le iz dveh skladb. Dolge skladbe se od začetka do konca nadgrajujejo, evoluirajo, s ponavljajočimi se vzorci posrkajo poslušalca in so zaključena celota. In ravno neobremenjenost s koncepti in konstrukcijo komadov se sklada z intuitivnostjo, ki jo bodisi z naslovi skladb ali pa z razigrano melodiko nenehno začinjajo tudi z določeno mero sarkazma.

Na plošči lahko zaznamo, da člani niso obremenjeni s perfektnim zvokom, sami v intervjujih izrazijo navdušenost nad DIY eksperimentiranji, in ravno ta grob zvok se zelo sklada z njihovo siceršnjo držo. Prav tako se lahko nadejamo, da skupina v živo zveni zelo podobno, saj si ravno z nastopi v živo nadgrajuje svoj sloves. Zadnja izdaja skupine na srečo ni ostala izgubljena in bo zagotovo ostala nepozabna, upamo le, da bo v kratkem ta ognjena ekstaza slišana tudi v živo.