KATARINA JUVANČIČ & DEJAN LAPANJA: Hope's Beautiful Daughters

Stray Cat Tunes, 2014

Upanje je mogoče razumeti kot intenzivno čustveno izkušnjo, ki se oblikuje sočasno s posameznikovim soočanjem z vsakdanjimi skrbmi. Mogoče ga je razumeti tudi za poskus osmišljanja lastnega bivanja v svetu. Upanje je v binarnem nasprotju z željo, ki je že v samem oblikovanju razosebljena, njene hipotetične posledice pa so locirane v nedoločljivo prihodnost. Četudi se morda tega ne zavedamo najbolje, je naše upanje podrejeno družbenim, ekonomskim in političnim ideologijam, znotraj katerih se postavljajo meje naših lastnih zmožnosti.

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja skozi skladbe na njunem novem ploščku Hope's Beautiful Daughters upanje povezujeta s čakanjem, ki ga je mogoče razumeti kot svojevrsten izraz upiranja. Čakanje je lahko problematično, saj zaradi osebnih zadržkov pogosto preide v pasivno vztrajanje v stiski. Pogosto nas v to situacijo pahne samo družbeno okolje, kjer so močna volja, vzdržnost in osebna discipliniranost pozitivno ovrednotene in zavite v frazo »potrebno je stisniti zobe«, ko se kje zalomi. V skladbi Svarilo Janezu nas Katarinin glas privablja k posluhu trpinčene ženske, ki je razmišljala o strategijah, kako ubežati pred blaznim razumom in nasilnim prijemom. Z nekoliko pokroviteljsko gesto opozarjata na zaskrbljujočo situacijo, v kateri se posameznica prilagodi čakanju in posledično pripravi tudi na to, da »Zjutri spet treba vstat bo in se delat, da vse lohk zdržim.« Skladba je priredba škotske ljudske pesmi Mickey's Warning, v kateri se na plošči izjemoma prepletata slovenščina in angleščina.

V barvito zvočno odejo zavit tekstualni repertoar vsebuje posamične elemente inuitske folklore. Slednjo lahko slišimo v skladbah Skeleton Woman in Sister Sun. Ob upoštevanju Katarinine formalne izobrazbe v antropologiji, se dejstvo, da je inspiracijo pri pisanju skladbe Sister Sun našla prav med prebiranjem monografije The Central Eskimo, ki je delo znanega ameriškega antropologa Franza Boasa, ne zdi presenetljivo. Rockovsko zasnovo plošče erodirajo igrive zvočne vibracije, povzete iz prvin škotske ljudske glasbe, ki dopolnjujejo domišljijske konstrukcije devetih protagonistk, ki so jim skupne lepota, svojeglavost, ranljivost, modrost in negotov upor nevzdržnemu. 
K ustvarjanju živahne folkovske zvočnosti albuma Hope's Beautiful Daughter so se priključili številni gosti, ki so Katarinin glas in nežne kitarske izzvene izpod prstov Dejana Lapanje, dopolnili s čelom, basom in gosli. Številčna slovenska zasedba, v kateri poleg Katarine in Dejana zasledimo imena violinista Matije Krečiča, kontrabasista Klemna Krajca in bobnarja Gašperja Peršla, je svoje glasbene kompetence združila s škotskimi izvajalkami in izvajalci, kot so kantavtorica Karine Polwart, čelista Fiona Cuthill in Seylan Baxter ter kitarist Paul Tasker. Tovrstna kolaboracija z izvajalci, ki prihajajo iz najrazličnejših predelov Škotske, jima je letos poleti odprla vrata koncertiranju po škotskih otočjih.Ponovno bodo trčili skupaj septembra, kjer bodo nadaljevali s promocijsko turnejo plošče Hope's Beautiful Daughter. 

S tremi pripovedovanimi pravljicami Katarina in Dejan nista le razdrobila zvočne strukture albuma, temveč sta v opus sodelujočih povabila tudi škotske pravljičarje. Prva pravljica, ki nam jo pripoveduje David Campbell, nosi naslov Dreammaker. Pravljico o Ursilli in njenemu mitološkem ljubimcu pripoveduje Tom Muir, zadnjo pravljico o dobrosrčni Mallie pa Lawrence Tulloch. Svojevrstna mističnost je bila v pravljice vpeljana z igrivimi melodičnimi vložki sodelujoče zasedbe Salamandra Salamandra.
 
Vključitev pravljic ni vplivala le na zvočno podobo albuma, temveč je poslušalca distancirala tudi od delno biografskih pripovedi, ki so zaobjemale pričakovanja, tveganja, razočaranja in hrepenenja. Z drobitvijo osišča plošče sta avtorja razširila polje interpretacije in hkrati s tem poskrbela za večjo izmuzljivost glasbenega sporočila.