LLNN: UNMAKER

Pelagic Records, 2021

LLNN je štiričlanska zasedba, ki prihaja iz Københavna na Danskem. Njeni člani so kitarist in vokalist Christian Bonnesen, basist Rasmus Furbo, bobnar Rasmus G. Sejersen in Ketil G. Sejersen na sintu. Christian Bonnesen in Rasmus G. Sejersen sta se spoznala, ko se je Bonnesen pridružil bendu The Psyke Project, danski blackened post metal, hardcore in sludge zasedbi, aktivni med letoma 1999 in 2014, v kateri se je Sejersen kalil vrsto let. Album Unmaker predstavlja tretjo dolgometražno izdajo zasedbe LLNN – leta 2015 so najprej izdali ploščo Loss, leta 2018 pa še Deads. 

Člani LLNN pravijo, da jih druži ljubezen do filmske glasbe sedemdesetih in osemdesetih let, ljubezen do avtorjev muzike kova Johna Carpenterja in Vangelisa. Gredo celo tako daleč, da svojo glasbo primerjajo s soundtrackom osemdesetih let, le da to odigrajo hardcore glasbeniki, da zvenijo, kot bi križali glasbo Johna Carpenterja in It’s Everyone Else. Glasbo LLNN bi na hitro lahko opisali kot znanstvenofantastični sludge, saj v osnovi res gre za popolno mešanico intenzivnega hardcore sludgea, odetega v konkretno sintetizirano spremljavo. Po drugi strani pa bi bilo pametno, da se čim hitreje oddaljimo od morebiti preveč zmehčanih in kičastih predstav ob omembi znanstvenofantastične filmske glasbe.

Kar dodatno zadeva sam zvok, morda ni odveč poudariti teže, ki jo oblikujejo s kitarskimi rifi, in ritem sekcije, poleg tega gre tukaj tudi za dobro premišljeno rabo sinta, ki ga ne uporabljajo za ustvarjanje lahkotne protiuteži, pač pa kot ojačevalec prvotne razsežnosti teže. Samo predstavljamo si lahko, kako zelo telesno pride do izraza takšna muzika v živo.

Pomemben aspekt njihove glasbe ni samo znatna uporaba sintov, temveč produkcija lastnih samplov. Poslužili so se terenskih posnetkov – posebej za ta album so posneli čudovite zvoke vsakdanjega življenja, kot sta udrihanje s kladivom po kovini ali zvok cirkularne žage in drugih industrijskih orodij. Vsi ti sampli so izjemno pomembni gradniki plošče Unmaker in že prav očitno izpostavljajo tudi vsebinsko plat albuma, ki prevprašuje razmerje med tehnološkim napredkom, strukturami oblasti in oblastnimi politikami.

Skratka, muziko LLNN si že res lahko predstavljamo kot soundtrack kakšnega znanstvenofantastičnega filma, a nam v naših norih časih niti ni treba iti tako daleč. Gre za izjemno intenzivno in abrazivno muziko, ki se čudovito zlije že s trenutno razpoložljivimi fantazmatskimi scenariji na trgu individualističnih posameznikovih realnosti. Glede na to, da je sama plošča nastala kot posledica lockdowna ob covidni epidemiji, zlahka potegnemo vzporednice med njihovo kritiko tehnološkega napredka in trenutno družbeno krizo, ki polarizira mnenja v zvezi z epidemijo. Pa naj gre za tiste, ki menijo, da je k trenutni situaciji svoje prispevala razširjena raba interneta s poplavo nepreverjenih informacij, ali tiste, ki so mnenja, da skuša peščica izbranih bogatašev s pomočjo novih cepiv iztrebiti preostalo prebivalstvo Zemlje.

Unmaker – tisti, ki nekaj ‘odnaredi’. LLNN z albumom na glas razmišljajo o trenutni podobi sveta: “Živimo v tehnološko najbolj razviti družbi do sedaj, vmes pa sploh več ne opazimo, da za seboj puščamo vrsto človeških vrednot umreti.”Takšne misli lahko hitro zvenijo generično in aktualno za katerikoli čas, seveda pa je tudi članom LLNN jasno, da je vse odvisno od perspektive posameznikovega gledišča. Konec koncev vsaka sprememba prinese svoje pluse in minuse, zato tudi pri glasbi včasih ni odveč, da se pusti nekaj več prostora za interpretacijo. Da se pusti vsakemu svoje.

Kljub zanimivim vsebinskim iztočnicam, ki nam jih ponuja album Unmaker, je najbolje, da nanj vseeno gledamo kot na del kontinuitete glasbe LLNN. Posamično gre sicer za izjemen tvornik zasedbine diskografije, ampak če stopimo korak nazaj in ga použijemo še skupaj s ploščama Loss in Deads, potem lahko šele zares govorimo o izjemnosti projekta. Na njihova dela lahko gledamo kot na znanstvenofantastično nanizanko, slišni sta tako zvočna kot vsebinska sorodnost, v njih pa najdemo smisel, tudi če jih poslušamo ločeno. LLNN so z izdajo svojega tretjega albuma Unmaker samo potrdili, da gre za bend, ki se ga definitivno splača spremljati.