LUDOVIK MATERIAL: Passion for Red

KAPA, 2012

Klubski maraton je v lanskem letu postregel z nadvse zanimivo glasbeno zasedbo, ki ji je v pičlem letu dni uspelo izdati prvenec Passion For Red in tudi sicer resneje opozoriti nase. Izoblikovan glasbeni izraz, ki priča o tem, da za zasedbo stojijo uveljavljeni avtorji, ni postregel zgolj s svežino samosvojega stapljanja tradicionalnosti in eklektičnosti, marveč tudi z odmevnejšim hitom Večerni program, ki se še vedno rad pojavlja na klubskih playlistah. Skladba prinaša plesno, igrivo,  provokativno, po zvočni plati temačno in turobno ter ne nazadnje ostro cinično družbeno refleksijo ter skozi lucidno elektronsko premiso obračunava s številnimi človeškimi kompleksi, ki so se pojavili s potrošniško družbo. Danes lahko področje samopodobe odkrito prevprašujemo prek medijskih bombardiranj, promoviranje in procesiranje popolnosti prek idealnih drugih znotraj virtualnega okolja oziroma družbenih omrežij.

Veliko motivov omenjene skladbe tvori tudi glavnino prvenca Passion For Red. Odet v enovito zvočno srajčko streže s temačno in turobno atmosfero, ki izvira iz komplementa živčnih synthovskih zvokov, hreščečih kitar, programiranih ritmičnih vzorcev, bazičnih tolkal in razpoloženjskih interpretacij Tine Perić. Seveda se vzorci skozi ploščo na račun žanrskih prevpraševanj primerno raztezajo, krčijo in zasedbo vodijo v različne izrazne oblike, toda Ludovik Material so pri tem močno oprti na svojo formo, ki jim zaenkrat omogoča še veliko izrazne svobode.

Ploščo odpre predvsem drzen in s hipnotičnimi udarci prepojen Intro, ki v vlogi uverture ne poudarja zgolj atmosferične plati zasedbe, marveč v svoji repeticiji poskuša poslušalca premakniti v zamaknjeno stanje in ga posledično pripraviti na jedro plošče, ki prihaja, začenši z naslovno skladbo Passion For Red.

Ludovik Material v sebi združujejo veliko raznolikih izraznih elementov in se ne bojijo obračunavati z različnimi žanrskimi motivi ter jih po meri prilagajati. Tu je še posebej dopadljiva vokalistka Tina Perić, saj s svojo samosvojostjo, vsestranskostjo in, treba je priznati, intrigantnostjo znotraj vokalne interpretacije dokazuje svoj enormen potencial in v domači glasbeni prostor vnaša prijetno svežino. Nežna in hkrati hreščeča je v skladbi Gun, s seksualnostjo prepojena v Večernem programu ali naslovni skladbi Passion For Red, odrezava v Kraljeviću Marku ter v tem oziru ne zaostaja za motivi svojih glasbenih kolegov, še več, zasedbi vliva potrebno samozavest, da se lahko preizkusi v različnih vlogah, ki bodo bržčas še bolj razvidne v letih, ki prihajajo.

Slojenje elektronskih zvokov je v osnovi ujeto v sicer nič kaj svobodno strukturo, saj je vsaka skladba precej žanrsko formirana, pogosto pa ji diktira neki repetitiven vzorec. A znotraj strukture je kljub temu odprtih veliko parametrov, ki jih člani zasedbe s pridom izkoriščajo in s pronicljivim avtorskim pristopom pravzaprav še tako bazično skladbo razvejajo ter oplemenitijo z zanimivimi zvočnimi niansami. Tu je vsekakor mogoče zaznati ogromen potencial zasedbe, ki bo pri nadaljnjem samoodkrivanju tudi z vpeljavo novih zvočnih palet manj hermetična in tako odkrito turobna ter s tem tudi bolj privabljiva in ne nazadnje dopadljiva.