LUMEN DRONES: Umbra

Hubro, 2019

Glasba / DJ Grafiti

Hubro

Norveška založba in njenih deset let 🎂

Lina Steiner

 / 16. 2. 2019

V osrednji glasbenokritiški RŠ izpostavi tokrat plujemo po hladnih nordijskih tokovih z glasbo norveškega inštrumentalnega tria Lumen Drones, ki jo na valovih Radia Študent tokrat gostimo prvič. Lumen Drones je vse prej kot glasbeno zlahka oprijemljiva trojica, sestavljajo jo prekaljeni godbeniki, aktivni v norveških jazz, rock in svobodnjaških improviziranih glasbah. Triumvirat v zasedbi si delijo znani goslač Nils Økland, poznan kot član kratko delujočega art rock benda iz osemdesetih Løver og Tigre ter kot oseba, dejavna na mnogih frontah sodelovanj, ki za svoj primarni inštrument jemlje norveške tradicionalne gosli hardanger. Bobnar Orjan Haaland in kitarist Per Steinar prihajata iz uveljavljenega post-rock benda The Low Frequency in Stereo, seveda pa sta enako kot Økland znana akterja norveške scene proste improvizacije. Relativno mlada zasedba je nase opozorila že z atraktivnim prvencem, ki je izšel jeseni leta 2014 pri ugledni založbi ECM. Svojski spah svoje po vplivih zelo prepišne glasbene vsebine pa so Lumen Drones nato konkretneje nadgradili z lanskim, drugim celovečercem Umbra, ki ga dajemo na piedestal v tokratni Tolpi bumov. Novi album je za razliko od debija izšel pri domači založbi Hubro, ki zalaga raziskovalne in razburljive godbe, zasnovane na podlagi vitalnega norveškega jazza in proste improvizacije. Za boljši vpogled v delovanje založbe Hubro priporočamo prisluh eni izmed lanskih edicij oddaje DJ grafiti, v kateri je sodelavka Lina Steiner zaobjela stanje založbe v letu, ko je ta praznovala svojo deseto obletnico delovanja.

Umbra, v latinščini senca, zajema potrpežljivo razvijajočo in napihujočo se godbo, ki se muza med folkovskim oziroma klasično šolanim izrazjem, pustolovsko rockovskimi vkopi in ameriškimi jazzovskimi minimalizmi, novovalovskimi zveni in dronerskim sožitjem, nenazadnje pa koketira tudi z moderno kompozicijo. Vabljive barvne elegance, ki jih norveški trojček izvršuje kar se da nonšalantno, v številnih momentih delujejo skoraj kot posnetki sijajno improviziranih interakcij med tremi glasbeniki. Razgibane kompozicije vsebujejo elemente veliko raznolikih godb, a nosijo nekaj skupnih imenovalcev, denimo vsaj pridih ljudskega z uporabo gosli, akustično iskrenost in orkestralna razkošja v razvoju, ki ga znajo Lumen Drones vodeno vsebinsko razprostreti enkrat ambientalno nevsiljivo, lomljivo ter milo, drugič pa grobo zrnato, neposredno in udarno. Četudi med naštete imenovalce vsekakor sodi še opomba, da je Umbra prav po skandinavsko zimska plošča, ta v svojih prepišnejših predelih prinaša tudi toplejši piš s črne celine, ki segreje predvsem po principih deželno-tuareških in sorodnih godb. Album vsebuje himnične razvoje začetnih godspeedovskih interakcijskih tipanj, večkrat pa se z nenehnim slojenjem in predajami glavnin melodij med seboj glasbeniki približajo tudi islandskim kameradom ADHD. Naveza Økland-Haaland-Steinar je v svoji – grdo rečeno – kadrovski majhnosti zmožna osupljivega zavajanja poslušalca tako v skorajda baročno razkošnem stilu kot tudi s striktno okleščenimi folkovskimi napevi. S slednjimi se večkrat oprejo na akustične inštrumente v stilu organskih dronov sijajnih Pelt, nekaj skupno otipljivega in dinamičnega pa si delijo tudi z domačimi Širom, ki s svojo neumestljivostjo na veliko mešajo raznotere tokove v svojske glasbene katarze.

Pletenje raznolikih vzorčnih okraskov v neprepoznavne razplete z obvezno skrivnostnim potekom je trio Lumen Drones na svojem drugem velikem albumu resnično izkoristil v svoj prid. Umbra z vsakim vnovičnim prisluhom skratka zavije s poti, ravno v trenutku, ko se zdi, da ji hodimo naproti. Nenasitna in šele ob izteku lažje prebavljiva mineštra tako z vsakim zajemom žlice nudi nove sestavine. Devet skladb zares raznolike vsebine, ki kljub vsej blaginji in različnim vnosom spet ni tako zelo obzirna in sanjava, pesti le sindrom kratkega albuma. Morda pa z naslednjo izdajo Lumen Drones prebrodijo tudi ta problem. Poslušamo torej izjemen album nordijskih mojstrov inštrumentalne glasbe, ki potrjujejo latinski pregovor In umbris potestas est. Oziroma po domače: V senci je moč …