Masaž: 3D ritmi
samozaložba, 2023
Kot pritiče koncu iztekajočega se leta 2023, bomo leto 2024 pričakali v družbi nekdanjih klubskih maratoncev Masaž, ki so decembra ponudili dolgometražni prvenec 3D ritmi. Izšel je v samozaložbi in v zmanjšani ekipi, kot ste jo spoznali na maratonskih odrih. Trenutno postavo sestavljajo Sinja Smokvina, Timotej Poznič in Aleksander Cavazza, glasbeniki pa še vedno nadaljujejo svojo retrofuturistično vizijo.
Album 3D ritmi lahko razumemo kot časovno kapsulo estetike in zvoka zgodnjih dvatisočih, ki jo je trojica izkopala in odprla skoraj četrt stoletja pozneje. S tega vidika lahko muziko vsaj po konceptualni plati primerjamo z ustvarjalci vaporwave gibanja. Ta misel temelji predvsem na zvoku, ki ga slišimo in ki se ga drži nostalgična čustvena nabitost, mnogim poslušalcem pa omogoča projekcijo doživljanja otroštva v vsebino umetniškega dela. Če so pri vaporwavu ti elementi zvoki povezovanja interneta skozi telefonski kabel in upočasnjeni komadi osemdesetih, ki jih je prejšnja generacija v svojih formativnih letih poslušala na radiu, so pri Masaž to sintetizatorske teksture, minimalistični beati in nežni, mehki vokali.
Zdi se, da je odhod bobnarja zasedbo prisili, da naredi korak vstran od klasičnega indie zvoka v skorajda klubske vode. To najbolje oriše komad Počitek, ki s svojim hitrejšim tempom že vabi na bolj klubovsko plesišče kot pa pred oder koncertnega prizorišča. Kljub temu, da Masaž ostajajo zvesti svoji pop senzibiliteti, plošča 3D ritmi priča o njihovi unikatnosti, ki jih razlikuje od zasedb znotraj njihovega miljeja, že samo če za vzorec in primerjavo vzamemo šišensko platformo Špil liga. Prav tako moramo vzeti v zakup, da je zasedba kljub mladosti uspela jasno izraziti lastno identiteto in s ploščo lepo zaokrožila razvoj, ki smo ga lahko spremljali od njihove zmage na Špil ligi leta 2021.
Tako z vidika produkcije kot samega pesmopisja 3D ritmi predstavljajo suveren izdelek, ki kljub svetli in pozitivistični poziciji ohranja veliko mero resnosti. Ena pogostih dogem seciranja pop glasbe je prav to, da se s svetlostjo in optimizmom vzpostavlja fasada zabavljaštva, za katero se skriva vsebinska nula. Toda to pa je nekaj, čemur Masaž s svojo plato nasprotujejo in pokažejo ranljivost v formatu, ki je historično zaznamovan s pretvarjanjem.
Do tega pridejo s slavljenjem kvirovstva in sprejemanja samih sebe v svojih najbolj camp razsežnostih, kar je navsezadnje tudi lirična rdeča nit, ob kateri ustvarjalci spoznavajo in sprejemajo same sebe in s katero na potovanje povabijo tudi poslušalce. Skupaj z muziko so neustrašni tudi pri ustvarjanju vizualne podobe, kar ste zlahka opazili, če ste bili kdaj priča bendovemu koncertu v živo ali pa ste pogledali kakšen videospot. Skozi pogumen in jasen izraz lastne vizije sveta glasbeniki razbijajo normative domače scene in navsezadnje vabijo vse k slavljenju vseh barvnih nians življenja v sodobni družbi.
Predvsem pa Masaž ni zgolj nabor odrskih person in kostumov za foro, temveč je nabor treh mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki gradijo lastno verzijo utopične fantazije s pomočjo glasbenega izraza. S 3D ritmi so ovekovečili trenutek v času, preden bodo postali obče poznani slovenskemu občinstvu. Navkljub mestoma retrokorpo zvoku je njihovo sporočilo nežnosti, zapeljivosti, ranljivosti in sprejemanja tisto, kar ponujajo vsem, ki jih ne zanima prekomerno intelektualiziran, abstrakten, visoko konceptualen ali eskapističen umetniški izraz.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj