Meat Puppets: Rat Farm

Megaforce, 2013

Množično, kot roji kobilic, se v zadnjih letih ponovno združujejo bendi, za katere smo mislili, da njihovo mesto pripada le še zapisom v rockovskih enciklopedijah. Verjamem, da je večini taistih skupin motiv finančne narave, saj se z leti pri fenih zbuja nostalgija po starih časih in s tem viša povpraševanje po bendih njihove mladosti. Del vzrokov za ta fenomen pa je tudi kolaps glasbene industrije, saj glavni vir prihodkov glasbenikom ostajajo bolj kot ne le živi nastopi. Vsem tem združitvam je tudi težko slediti. 

Verjamem pa tudi, da je manjši del teh glasbenikov motiviran predvsem zaradi avtorskega dela in veselja do ustvarjanja. V tem smislu izstopa predvsem generacija glasbenikov posebne vrste, ki je odraščala ob punk/hardcore DIY etiki in se kalila v katakombah ameriškega rock podzemlja v Reagganovih 80-ih. Greg Ginn, Henry Rollins - Black Flag, Mark Lanegan – Screaming Trees, Bob Mould – Hüsker Dü, J Mascis – Dinosaur JR, da ne naštevam naprej, so avtorji v pravem pomenu besede, so ustvarjalci s težo in so tu še danes. 

Mednje lahko uvrstimo tudi Meat Puppets, legendarni hardcore punk bend posebne vrste, ki v zadnjem obdobju doživlja že svojo tretjo mladost. Vse od prvega istoimenskega albuma, izdanega daljnega leta 1982, pa do najnovejšega Rat Farm, izdanega aprila letos, sta glavna člena benda brata, kitarist in pevec Curt in basist Cris Kirkwood. 

Posebni so bili že v okviru založbe SST, ko so skozi hrupno zvočno estetiko hardcore punka svoji zvočni podobi zelo prefinjeno dodajali derivate countryja, folk-rocka, psihedelije in acid rocka. Pika na i pa so bili značilni melodični vokali bratov Kirkwood, prepoznaven kitarski zvok in navsezadnje vizualna podoba njihovih ploč.

Zvezdni trenutek bratov Kirkwood predstavlja povabilo njihovega fena Kurta Cobaina, da skupaj z Nirvano odigrajo nekaj pesmi za MTV Unplugged. Posledica tega druženja je bil tudi soliden komercialni uspeh albuma Too High Too Die, izdanega leta 1994. Uspeh je imel tudi temno stran. Kot ljubitelja drog sta brata Kirkwood padla v preveliko heroinsko in kokainsko skušnjavo. Težave je imel predvsem Cris, ki mu je umrla žena, nekaj let kasneje pa je bil pri napadu na varnostnika obstreljen in je končal v zaporu.

Brata Kirkwood začneta spet igrati skupaj na albumu Rise to Your Knees, izdanem leta 2007, in kasneje nanizata še plošči Sewn Together, letnik 2009, in Lollipop z letnico 2011. Vendar nobena ne pusti tako dobrega vtisa kot prav Rat Farm, ki jo bomo slišali nocoj.

Po eksperimentu s sintetizatorji s ploščo Lollipop in mešanem odzivu fenov je Cris Kirkwood enostavno ugotovil, da si ljudje želijo glasbe klasičnega zvoka Meat Puppets. Zavestno se je odločil za pisanje pesmi odprtih akordov in preprostih melodij, brez prevelikih zapletanj v dinamiki. Že prvo poslušanje plošče Rat Farm daje občutek, da jim je to uspelo.

Album odpre istoimenska skladba, zgrajena okoli finega bobnarskega uvoda, ki ga oblije klasičen »meatpuppetovski« riff, za trenutek padejo v reggae in zatem v mogočen refren, lepo zlit z dvoglasjem bratov Kirkwood. Ploščo nadaljujeta skladbi »One more drop« in »Down«, obe temelječi na igrivem riffu in poudarjeni vokalni melodiki. V nadaljevanju se v racionalni prog-rock maniri predstavijo v skladbi »Leave Your Head Alone«, v pesmi »Again« padejo v nekakšno psych-folk stanje. »You don't know« je navdihnjen izlet v country, prav tako balada »Waiting«. 

Vse do konca plošče, ki zajema 12 skladb skupne dolžine dobrih 45 minut, ta daje občutek, da jo je posnela na novo rojena ekipa. Delno je to tudi res, saj se je krvni navezi bratov Kirkwood v bendu pridružil tudi Crisov sin na dodatni kitari, za bobni pa sedi Shandon Sham, sin Tejano legende Dougha Shama. 

Če na kratko povzamem slišano na plošči Rat Farm, gre za navdihnjeno avtorsko delo izkušenega benda, ki je s pomlajeno ekipo uspel ujeti strast in iskre svojih najboljših albumov iz 80-ih in 90-ih. Ne vem sicer, če bo ob vsem balastu nove glasbe album prišel do ušes mlajših poslušalcev - dobro bi bilo, če bi -, v vsakem primeru pa mislim, da bo zadovoljil njihove stare fene.