Meduzalem: La Terza Gamba

On Parole Productions, 2022

Tisto o bendu, ki se paca v brinju, teranu in burji, smo na pravkar poslušani frekvenci prvič slišali leta 2015, ob njihovem debiju The Art of Suspended Judgement. Istega leta jeseni se je trio Roka, Blaža in Matjaža dodobra zasidral v tukajšnje valove pa tudi domača klubovja, ko se je zagnal na karavano Klubskega maratona. Bend, ki je nastal že leta 2004, od samih začetkov svoje krasistrske korenike zaliva s trdim rifovjem izvorno metalskih in rockovskih struj srboritih nravi. Te oznake pa niso bile nikoli samoumevne, saj so se skozi obdobja velikokrat cepile z dubovskimi, psihedeličnimi, tribalnimi in drugimi prvinami, ki so jih MeduzaleM venomer prepletli po svoje. Po nekajletnem pavziranju je leta 2019 diskografsko sušo zalila nova koncertna izdaja Seacock Seance. Spontanega jama nastop na ankaranski plaži je v enem kosu razprostrl vse tiste momente MeduzaleM, ki smo jih prej poznali kot izpeljanke iz trdnih, gruvaških, distorziranih in čvrstih rifaž. Tiste, ki so se vedno zdele izmuzljive, delikatne in pasivno odmaknjene, a obenem nepogrešljive. Slabe pol ure dolga medigra stoji kot pomemben mejnik zasedbe. Najprej zato, ker je to nekakšen nov pristop benda k eksperimentiranju, ki so mu bili vedno naklonjeni, pa tudi, ker gre za zaključek nekega obdobja in zamenjavo oziroma predajo vloge basista v bendu. Matjaževo mesto je tako prevzel Manuel Brajnik iz Spiral Mind. Pred nami so nova posadka, nov zagon in tudi nov album z imenom La Terza Gamba, po domače Tretja noga.

La Terza Gamba je tako kot njen predhodni studijski album sestav šestih komadov, ki so dovolj raznoliki in lastnopečatni, da jih ne bi pripisali nikomur drugemu, hkrati pa so očitna nadgradnja debija. Po uvodni psihotrancerski dobrodošlici Welcome v sluhovode najprej vstopi rifovska agresija na neposrednem udaru Doglover, ki odzvanja podobno ostrino, kakršno najdemo pri nekdanjih Lombardovih Philm. V isti pesmi pa se na mirnem pulzu prvič razkrije ekspanzija zvočne slike, ki je prišla z Brajnikom, ne le basom, temveč tudi s sintetizatorji. K uprizarjanju zvočne bibavice in večobrazja, predvsem na distorziranih stranpoteh krajšega roka, se MeduzaleM nagiba od nekdaj. Ležerna panorama je vedno na dosegu roke kljub agresivnemu brezkompromisju in seveda obratno. Znova smo priča tudi v celofan ovitim liričnim izpovedim, ki niso bila nikoli na prvo žogo. Pravzaprav se zdi, da bi lahko bil La Terza Gamba na nek način celo izpovedno ljubezenski album. Seveda s kritiko, plaščem izprijenosti in razuzdanosti današnje družbe, ko je nestabilnost vsega v vsem, še posebej pa s čustvi na pladnju samodestrukcije. »…You’ll never get it cause it's all in your head…« zadoni pesem Erotomaniac, lirično lepljiva izpoved, ki zveni kot skupni potomec Rage Against the Machine, Faith No More in Tool, prvih v ritmiki in rifovju, drugih v sluzasto popovskih vokalnih napevih in pritajeno umirjenostjo ter tretjih v progresivnem razvoju in razgibanosti komada. 

MeduzaleM so mogoče bolj kot kdajkoli prej nagnjeni k vpeljavi še bolj elektronskih elementov v svojo glasbo. Dodajanje sintetike tako rekoč kar kliče po še, obenem pa ta ostaja še vedno metalsko nastrojena. Long Nose je dober primer organske drum'n'bass kitice, ki dobro prenaša Rokove razcepljene vokalne linije, prav toliko, kot jih krasi surova distorzija okleščenega refrenskega rifa na gruvaški podlagi. Medtem pa pesem Midget zajema duha alt metala blago industrijskega karakterja devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko ista hitrost komada vedno znova zavija s poti na ritmične prevale v nedogled.

Verjetno je lahko MeduzaleM zaradi dolgoletnega obstoja razvil svoj jaz, ki je zlahka prepoznaven in mu daleč naokrog ni enakega. Jasne so seveda povezave in vzporednice z zgoraj omenjenimi bendi, pa vendar gre za čisto svojo zgodbo. Nova posadka krmili v učinkovito ubranem ritmu, ki zahteva veliko mero eksaktnosti in pedantnosti, še bolj pa smelosti. Mogoče bo za nekatere album preveč premetan in razdrt na preveč polov. Vendar je tako zato, ker MeduzaleM nikoli ne igrajo na prvo žogo. Tista o bendu, ki se paca v brinju, teranu in burji, ima torej nadaljevanje …