Mndsgn.: Rare Pleasure

Stones Throw Records, 2021

Morda je najbolje, da se naslednjo uro objemate z ljubljeno osebo in prepustite muziki današnje Tolpe. Romantične melodije in chill-out podlage albuma Rare Pleasure ameriškega producenta Mndsgna so namreč ustvarjene prav za pogrevanje src in počasen ples. Mndsgn s pravim imenom Ringgo Ancheta je losangeleški producent filipinskih korenin, ki ima za seboj že skoraj 15 let ustvarjanja beatov, skladb in aranžmajev. Stilsko je zelo fluiden in v glasbi se dotika popa, hiphopa, funka, loungea in eksperimentalnih stilov. Kot producent se je skozi leta podpisal pod glasbena dela nekaterih zvenečih imen glasbene industrije, denimo Tylerja, the Creatorja in Doja Cat, v svoji karieri pa je obiskal tudi Slovenijo in leta 2015 opravil intervju za Radio Študent. 

Album Rare Pleasure se začne s hipnim uvodom, naslovno pesmijo, eno izmed štirih, rimsko oštevilčenih kratkih kompozicij, ki delujejo kot uvod v album in intermezzo med komadi. Na albumu Rare Pleasure po številu pesmi pravzaprav prevladujejo kratke instrumentalne kompozicije. Učinkovito delujejo kot prehod med živahnejšimi in sproščenejšimi komadi ter tako pomagajo iz izdaje narediti bolj dinamično in enovito celoto. Med klasičnimi komadi, če je tako frazo sploh smotrno uporabiti, se znajdejo Hope You’re Doing Better, Slowdance in Masque. Prav te s harmoniziranimi soulovskimi vokali in misterioznimi besedili nadgrajujejo downbeat in loungeovske kompozicije. Teksti kakopak govorijo o ljubezni, kar je glede na zvok glasbe pričakovano, toda motivi, na podlagi katerih je ustvarjena lirika, so nekoliko bolj posredni in nedolžni. Na skladbi Slowdance so denimo zunanjemu opazovalcu nepomembna majhna dejanja in bežni trenutki predstavljeni kot tisti, ki gradijo razmerje ter pomagajo krepiti medsebojno ljubezen in zaupanje.

A besedila so kljub veliki izraznosti drugotnega pomena glasbi, saj se že pri vokalih opazi večja skrb za same harmonije in melodije glasov pevcev kot za besedila, ki praviloma ostajajo preprosta in včasih namenoma ponavljajoča. Vokal je mnogo bolj dodelan kot na prejšnjih izdajah glasbenika, kar pa morda v primeru albuma Rare Pleasure lahko štejemo za hibo, saj kljub dobri umeščenosti v glasbo spominja na že slišano r'n'b in pop-soul glasbo ter kot tak na trenutke deluje rahlo neizvirno. Ponavljanje ni značilno zgolj za verze, temveč tudi za uglasbitev samo. Poslušalec lahko zasledi repeticije in sorodne motive v melodijah posamičnih inštrumentov, v vokalnih linijah in tudi v medsebojno sorodnih ritmičnih strukturah, ki na trenutke zvenijo že prav džezovsko. Te elemente je moč najbolje opaziti v sklopu kompozicij Rare Pleasure I–IV, v katerem ponavljajoči se motivi naznanjajo povratek že slišanega in poslušalca vrnejo na izhodiščno mesto zvočne izkušnje.

Mndsgnovi prejšnji albumi, na primer Breatharian, Yawn Zen in Body Wash, so bili bolj usmerjeni v eksperimentalno elektronsko produkcijo in hiphop beate, ki jih je pred tem ustvarjal tudi kot član beatovskega kolektiva klipm0de. Pesmi za novo ploščo je Ancheta začel kovati že leta 2018, ko je svojo produkcijo razširil tudi v bolj popovske vode, pomešane z valovi chillwava, jazza in eksperimentalne glasbe. Album Rare Pleasure je Ancheta s svojo kreativnostjo obogatil s toplimi, čutečimi aranžmaji z bolj klasično inštrumentacijo ter inkorporacijo violin, akustične perkusije in bogatih soulovskih back vokalov. Glasbo na izdaji Rare Pleasure bi sicer lahko šteli za pričakovano nadaljevanje njegovega unikatnega stila, vendar je v tem tudi del smisla njegove glasbe: lahko jo poslušamo kot nekakšen soundtrack glasbenikove poti – v tem pogledu album deluje zelo celostno, usmerjeno –, hkrati pa kljub podobnosti prejšnjim delom predstavlja dovolj velik korak naprej, da glasba ostane sveža in zanimiva.