Nuovo Testamento: New Earth

Avant! Records, 2021

Polomljena angleščina, obogatena z nerodnimi naglasi, pocukrane tematike, pogosto nesmiselna besedila, občasna obsedenost s tehnologijo, robotiko in znanstveno fantastiko ter v osnovi dokaj preproste sintovske linije so lepote, ki se med seboj harmonično prepletajo v nalezljivosti žanra, poimenovanega italo disco. Njegove začetke z izvajalci, kot je Giorgio Moroder, najdemo v poznih sedemdesetih, na plesiščih je dominiral v osemdesetih, v devetdesetih se je prelevil v žanre, kot so eurodance, italo house, eurobeat in drugi, nato pa v spominu številnih – z izjemo redkih posebnežev – potonil v pozabo ali pa se celo zacementiral kot zgolj nek cenen, kičast šund. Vse do danes, ko v Tolpi bumov z albumom New Earth italijansko-ameriške zasedbe Nuovo Testamento spoznavamo, da v zadnjih letih italo spet živi.

Nuovo Testamento vodijo žanr italo disca, ki z ustvarjalci, kot sta nemški Mirko Hirsch ali madžarski Gianni Durante, doživlja manjšo renesanso, dobesedno back to the roots, nazaj na rodna italijanska tla, od koder se je v osemdesetih množično razpasel predvsem po Nemčiji ter vzhodni Evropi. Dva Italijana – Andrea Mantione in Giacomo Zatti – ter ameriška vokalistka Chelsey Crowley  iz Los Angelesa so apostoli Novega testamenta, ki ima na prvi pogled z dvema albuma kratko zgodovino, vendar se ta vtis kratkosti in neizkušenosti razblini, ko prečešemo preteklost posameznih članov, ta pa je presenetljivo temačna …

Vsi člani zasedbe Nuovo Testamento so namreč panksi, gotičarji, čisti darkerji. Chelsey je bila članica izvrstne anarhopank, deathrock skupine Crimson Scarlet, Andrea je že dolgoletni član prav tako mrakobnih Horror Vacui, za naštevanje vseh Giacomovih hardkor pank projektov pa v recenziji ni prostora. S te perspektive postane razumljiv odtenek hladnosti na aktualni plati, ki ga dosežejo predvsem z reverbanimi vokali, še bolj pa se razjasni, zakaj je njihov prvenec Exposure tako klasično gotičarski, močno zasidran v tipični sferi dark in coldwejva. Nepojasnjeno ostane le vprašanje, zakaj takšen odmik od tipičnega, temačnega, depresivnega in pasivnega gotha ter postpanka, ki sta v zadnjem času spet dosegla dobršno mero popularnosti.

Odgovor na to se ponuja v vprašanju samem. Goth in širša postpank scena, ki je z nedavno popularizacijo zapadla v hudo ponavljanje oguljenih klišejev in vzorcev, namreč potrebujeta poživitev tako v glasbenem kot vsebinskem smislu, italo disco pa se s svojo nonšalantnostjo ponuja kot izvrstno orodje za pobeg iz pretirane resnobnosti darkerskih derivatov minulih let. Navsezadnje so tudi razdalje od itala do synthpopa in nato do gotičarjev zelo kratke ter se zgodovinsko gledano pogosto križajo. Zasedba je kot razlog za večjo lahkotnost izraza izpostavila tudi minulo ne ravno sijajno leto izolacije in sploh vsega neprijetnega, italo pa se je Andreu in Giacomu zaradi njunega porekla zdel logična izbira za vsesplošno razbremenitev. Italo ni popolnoma tuj niti Chelsey, saj je v preteklosti že sodelovala z bivšo sočlanico zasedbe Crimson Scarlet – Riki, ki je lani izdala z italo discom nabit prvenec, za studijskimi reglerji in kot občasna backvokalistka pa je sodelovala tudi na aktualnem albumu Nuovo Testamento. 

Na plati New Earth tako zasledimo kar nekaj klasičnih vzorcev italo disca, predvsem na ravni sintovskih linij, ki pa so zaradi darkerske nagnjenosti zasedbe vendarle pogosto locirane v molovskih akordih. Zasedba torej vseskozi ohranja manjšo mero temačnosti, zaradi katere je kot guilty pleasure album dostopen tudi najbolj ortodoksnim tru gotičarjem. Pozorno in izobraženo uho bo na albumu zaznalo tudi nekaj neposrednih sklicev na italo disco izvajalce preteklosti. Primer tega je denimo komad Electricity, na katerem Chelseyjin telefonski pogovor, s katerim lomi ljubezenske upe zagledanemu fantiču, vzbudi asociacije na uvodno špico ikoničnega italo hitiča Hey Hey Guy izvajalca Kena Laszla. Proti koncu albuma pa se na naslovni pesmi New Earth poleg italo vplivov pojavijo tudi kanček premočni depechovski elementi.  

Udri brigu na veselje je mantra, ki ji Nuovo Testamento sledijo na albumu New Earth. Brezskrbnost, ples in ljubezen – četudi nesrečna – so vsebinski gradniki plošče, ki eklektično meša hladnost coldwejva z melodično in plesno nalezljivostjo italo disca ter s tem prinaša nekaj zelo potrebne svežine in življenja v okostenelost ter zdolgočasenost sodobne darkerske scene, poleg tega pa opozarja, da italo še živi.