Oknai: Ain't a Dream EP

rx:tx, 2011

Janka Mandića alias Oknaia smo poslušalci Radia Študent imeli prvič priložnost slišati v DJ Afterpartyju torkovega jutranjega programa pred skoraj dvema letoma, ko sta s kolegom Some1Else v živo uspešno predstavila zmožnosti in glitch-veščine svojih monomov ter laptopov; od takrat naprej smo Oknaia videli na številnih clip chop večerih, njegove uradno dokončane produkcije pa slišali najprej na kompilaciji Sampler 2011 založbe rx:tx, kjer so zbrana največja imena trenutno dejavne slovenske elektronike.

V tokratni Tolpi bumov predstavljamo njegov prvenec Ain't a Dream EP, izdan pri založbi rx:tx, ki večinoma zaobjema instrumentalni hip hop. Oknai nas na svojo ploščad privede z uvodnim komadom Extraterrestrial Skies, ki deluje kot ogrevalna vaja v slogu; v grobem nas seznani z osnovnimi komponentami, s katerimi namerava manipulirati: nepredvidljiva, razvlečena ritem sekcija, odebeljene bas linije, ekspanzivni 8-bitni drobci v arpeggiu in alterirajoči glissando sinti, pokriti s prašno patino. V nadaljevanju se vsaka teh prvin v svojeglavih izbruhih žarkasto razprostira, da skozi poslušanje EP-ja dobimo postopen občutek dezorientirajoče prostorskosti... Ko se prikotalimo do petega komada Subtropic Experience, smo že tako navajeni nenehnega spreminjanja, da le s težavo ugotavljamo, da se pod bas linijo in ambientalnimi vključki kobaca pravi breakbeat, ki se trmasto noče prepustiti kvantizaciji.

Ain't a Dream kraljuje v detajlih svojega glitch-mikrokozmosa in obenem prikazuje, kako suvereno pravzaprav Mandić drži produkcijske vajeti v svojih rokah, tako tehnične kot idejne. Nova presenečenja se razkrivajo tako rekoč iz sekunde v sekundo; tok zveriženih informacij, s katerimi obstreljuje poslušalca, brzi tako hitro, da večkratno zaporedno poslušanje albuma postane nekakšna HD mrzlica: bolj se osredotočaš na posamezne ritmične prvine, bolj si potopljen v Oknaievo lastno panoramo.

Po eni strani bi znala biti ustaljena nestanovitnost beatov za poslušalčeva ali plesalčeva ušesa precej zahtevna, vendar - paradoksalno - ravno ta duh, ki nam preveč znano in zlajnano hip hop ritmiko predstavlja na predrugačen način; ta duh, ki skuša oponašati neujemljivi tukaj-in-zdaj, po mojem mnenju rojeva edinstveno svobodo, ki odlikuje Oknaievo glasbo... Četudi so njegovi beati morje spremenljivosti in obsedenosti z detajli, delujejo kot osupljiv, za poslušalca preizkušajoč monolit, ki deluje kot iskren trud premišljenega producenta.

Zaključni komad Like The Sun, ki se poigrava s spomini temačnega uk garagea in jih preplavi z atmosferičnim, basiranim plimovanjem, izdajo morda najbolje povzame in Oknaia zakoliči med ene vodilnih slovenskih producentov elektronske glasbe. Ni presenetljivo, da je Velenjčan, katerega glasba se naslanja predvsem na dekonstrukcijo in rekonfiguracijo zvoka in idej, zasnoval takšno ploščo. Izrazit notranji gon po presenečenjih mu je omogočil eksperimentiranje in ko se Oknai spusti v to območje, EP na minute dobi podobo natančno sestavljenega izdelka. Ain't a Dream torej predstavlja pogumen korak naprej za slovensko elektroniko, namenjen tisti manjšini, ki še zna poslušati. Današnja Tolpa bumov sicer ni kraj na naslovnici, po kateri hrepeni Oknai, toda ko se bodo njegova domišljija, ideje in vplivi popolnoma zlili v eno, si boste želeli biti na istem otoku.