PC Worship: Buried Wish

Northern Spy, 2017

Včasih glasbene zasedbe z zelo fluidno člansko sestavo posnamejo povsem homogene plošče, se pa vsake toliko časa zgodi tudi, da se napaberkovanost posadke manifestira v precej jalovem zvočnem produktu. Za razliko od namerno švigajočih izdelkov utečenih skupin muzikantov, ta svoje raztresenosti namreč ne zmore osnovati na trdnih in premišljenih temeljih. Brez spuščanja v bolj poglobljen razmislek o obči učinkovitosti in smotru improvizacije v glasbi, ki je vokalno-instrumentalna in osnovana na vzorcih kitarske glasbe zadnjih štiridesetih let, je mogoče čez palec ugotoviti, da fragmentiranost ni ravno pri vrhu sestavin za zmagovalno formulo znotraj teh in onih žanrov, ki jim, hoče noče, pripada album iz tokratne Tolpe.

Gre za izdelek z naslovom Buried Wish, ki je delo newyorškega projekta, zasedbe ali kolektiva PC Worship. Hja, vse skupaj ni prav dobro zakoličeno, jasno pa je, da stvar poganja Justin Frye, ki se mu je tokrat pridružil vsaj še slab ducat drugih glasbenikov. Plošča, ki je sestavljena iz Fryevih solističnih posnetkov, stvaritev s skupinskih impro seans in izbranih prispevkov ostalih sodelujočih, je precej neuravnotežena, z vrhunskimi trenutki, ki se kaj hitro prevesijo v dolgočasne, nepotrebne pasuse. Tako je že na samem začetku: po kratkem uvodu zahrusta Blank Touch, slastno umazana in nalezljiva psych popevka pod visoko napetostjo, v slogu Thee Oh Sees. Sledi ji presežek v obliki slackerskega pankrok komada River Running Sideways, izklesanega po predlogah someščanov The Men, Parquet Courts in The Velvet Underground. Zaradi tega vrhunca je padec, ki sledi, še toliko bolj opazen. Back Of My $$$ je zelo mlačen ekskurz v stonerske vode, na katerega Kyuss ne bi bili ravno ponosni, Help pa je nenavdahnjena grungerska sveča, ki gori prepočasi.

Sredica plošče je še bolj eksperimentalna in raziskovalna, spogleduje se namreč s krautrockom, droneom in anti-folkom. Ponudi nekaj zanimivih trenutkov, saj improvizacija v takšni klimi obrodi boljše sadove. Pa vendar nekega močnejšega efekta vseeno ni. Poslušalec se kaj hitro zave, da ima na voljo celo zakladnico bolj učinkovite in preprosto boljše glasbe take vrste. No, zadnji dve pesmi navdušita, tako da je izkušnja razkosanosti in kvalitativne naključnosti res popolna.

Buried Wish je v vsakem primeru vsaj zanimivo poslušanje. Nekatere bo spodbudila, da pobrskajo po sedaj že kar bogati Bandcamp garaži te zasedbe, drugi pa se bomo zadovoljili z uživanjem v dejstvu, da so PC Worship na njej postregli z enim od najboljših singlov v zadnjem času.