RHYE: WOMAN

Republic/Innovative Leisure/Loma Vista, 2013

Romantizirani pogled na glasbeni svet bi lahko izrisal sliko, da je le-ta poln naključij. Tudi takih, ki to niso povsem zares. Toda kdaj pa kdaj se naključja zares dogajajo in kdaj pa kdaj poskrbijo tudi za takšna zvočna presenečenja, kakršno predstavlja dvojec, ki sliši na ime Rhye.

Zgodbi Kanadčana Mikea Milosha in Danca Robina Hannibala bi lahko brali kot zgodbi usode. Glasbenika, ki ju združi priprava remixa za skladbo Hannibalove nekdanje zasedbe Quadron, se prvič srečata v Copenhagnu. Frapirana nad avtorskimi zmogljivostmi drugega jo mahneta v studio ter pričneta razvijati vzorce za lastno glasbo. Moči vnovič združita čez lužo ter glasbi, ki je prinesla čudovito kombinacijo produkcijske nevpadljivosti, subtilnih zvočnih elementov in tenkočutnega vokalnega nizanja Mika Milosha, podarita tudi ime, Rhye. Zapeljana v samosvoje avtorske vode se ovita v tančico skrivnostnosti prvič predstavita z izjemnima soulovsko prežetima pop singloma The Fall in Open ter glasbeni svet nemudoma opozorita nase.

Pričakovanja ob prvencu Woman so bila tako upravičljivo visoka, najpomembneje pri tem pa je, da sta jih s svojim glasbenim razvajanjem spodbujala prav sama. Formo, slonečo na pridušenih vzorcih diska, popa, funka, soula in r&b-ja, sta z njeno vpetostjo v baladno liriko znala primerno izpiliti. Se umakniti od današnjih predstav sorodnih in zvočno spranih produkcijskih konglomeratov ter sestaviti osupljivo zvočno zasnovo, znotraj katere sta lahko preizkusila nemalo glasbenih vzorcev. Navdušujoče je, kako malo je njuni glasbi potrebnega, da zares zaživi in navkljub svoji tenkočutni naravi ne izpade osladno. Še več, v spektru najrazličnejših emocij, ki jih plošča prinaša, deluje nadvse iskreno. Tako je težko ostati ravnodušen ob sijajni uverturi. »I’m a fool for that shake in your thighs« Milosh očarljivo prepeva v uvodni skladbi Open, le malo zatem, ko potihne godalno lokanje. Tudi preostanek plošče, četudi sprva ne tako vpadljiv, počasi odstira svoje plasti ter poslušalca vabi v poglabljanje.

Ploščo gradita okrog klaviatur, ki jih v duhu skladb primerno plemenitita s pridušenimi ritmičnimi vzorci ter jih po potrebi definirata z godali, kitarami, pihali ali drugim inventarjem. Velik pomen v njuni glasbi igra prostor ter prostorska umestitev zvočil. Z njihovo načrtno pritajeno izraznostjo tako delujejo kot bledi vzorci zasanjanih misli, ki vseskozi lebdijo v zraku ter po potrebi jasneje definirajo lastno pojavnost na način, ki daje čutiti, da delujejo kot podaljšek Miloshevega liričnega toka. Glasba vseskozi diha, nikoli ne deluje nasičeno a hkrati nudi pravi zvočni amalgam. Nasploh sta Rhye na plošči Woman pokazala suverenost, komplementarnost in dovoljšno mero drznosti ter hkrati upravičila visoka pričakovanja.