SENYAWA: ALKISAH

44 različnih založb, 2021

Decentralizacija bi morala biti prihodnost, se glasi napis ob prvem albumu indonezijskega tandema Senyawa iz nove dekade ustvarjanja. Rully Shabara in Wukir Suryadi pod imenom Senyawa tudi na sedmem albumu nadaljujeta in nadgrajujeta svojeglav spoj tradicije indonezijske glasbe in eksperimenta, tokrat s povsem izvirno predstavitvijo in idejo. Glede na pretekli dve izdaji, ki smo ju na tej frekvenci tudi predstavili, bi moralo biti že na daleč jasno, da Senyawa ni le še en poskus mešanja tradicije in avantgarde ali pa shizofreno razmagnetenje glasbeno-žanrskega kompasa, marveč vsako vnovično srečanje s tem dvojcem predstavlja novo intenzivno izkušnjo.

Glasba / Tolpa bumov

SENYAWA: SUJUD

Dvojec ograjen v lastno, samosvoje godbeno izrazje

Andrej Dujc

 / 22. 12. 2018

Rullyjeve vokalne eksekucije in Wukirjevi obrati bambusovega brenkala niso svoje originalnosti nikoli postavljali pod vprašaj. Vse oznake, kot so tribalistično, mistično, industrialno, folkovsko, metalsko, tehnoidno, plemensko, animistično, mitološko in vse ostalo, sicer nakazujejo borbo za srečanje z dvojcem na katerem od menjajočih se žanrskih prelomov, a k sreči je to enostavno nemogoče. Z roko v roki z naravo ter ob prevpraševanju slednje in njene relacije s človekom se na danes obravnavanem albumu odvija kot anticivilizacijska izpoved, kot zgodba o družbi, ki se je ločila od civilizacije, da bi ustvarila novo prihodnost, a je propad žal neizbežen. Alkisah je skratka glasba za prihajajočo apokalipso, hkrati pa jo zaznamujeta močna ideja in poskus decentralizacije glasbenega trga. 

Album Alkisah je namreč izšel pri štiriinštiridesetih neodvisnih založbah po vsem svetu. Vse založbe so dobile možnost uporabiti svoj artwork in pakiranje, zaželene pa so bile tudi reinterpretacije, denimo remiksi ali priredbe drugih izvajalcev kot bonus komadi. Po besedah dvojca Senyawa je odnos trenutnega glasbenega tržišča do glasbenikov daleč od zadovoljivega. Biti iskren v svojem delu ni dovolj, zato se je porodila ideja o decentraliziranem založništvu, če se izrazimo zares nerodno. Glede na razprostrtost izdaje širom sveta se avtomatsko redefinira pomen glasbene ekskluzive kot take, minimizirajo se stroški pošiljk in dostave, tako založništvo dovoljuje večjo dostopnost, širšo distribucijo, delitev lastništva pri izdaji in povezovanje manjših sil, hkrati pa nakazuje tudi predstavitev hišnih izvajalcev založb z lastnimi reinterpretacijami Senyawinih komadov. Pogumen in definitivno zanimiv pristop trenutno žanje pohvale. Ali gre le za preveč ambiciozen projekt, stil izdajanja in povezovanja, ki ga bodo zatrli veliki obrati, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da je že Alkisah posebnež svojega časa, ki stoji tudi kot pobuda za nadaljnja sodelovanja. 

Ob vseh izvedbah Senyawinih komadov res ni težko najti nečesa za vsakogar. Prisotne so tako ambientalne, dubovske, tehnoidne in nojzerske kot tudi metalske in še marsikatere drugačne izvedbe – še en prikaz mnogoterih obrazov glasbe dueta, ki iz dneva v dan prebija nove bariere. Te so sicer prikazala že mnoga njuna sodelovanja in zvočni zapisi, nastali skozi leta. Plošča Alkisah sicer sama po sebi prinaša osem komadov, ki lahko nakažejo sorodnost s predhodniki, a obenem trga vse poznano, čeprav je to težko predstavljivo. Plastenje Wukirjevega brenkala, ki je znova in znova več- in hkrati brezobrazno, gode akustično okleščeno, dronovsko zažrto, industrialno natempirano ali pa prepleteno melodično. Ponovno čudna in edinstvena navezava z Rullyjevimi vokalnimi prevrati, ki je lahko grlena, zborovsko večglasna ali skorajda samostojno kantavtorska, znova vzbuja nelagodje in meditativnost v isti sapi. 

Senyawa sta že od začetkov zunaj tradicije, a tudi onkraj logov zahodnjaških glasbenih praks. Anticivilizacijska lirična izpoved ima idealno glasbeno podlago z novo prakso glasbenega trženja. Prvi album v novi dekadi je zagotovo prelomen. Apokalipsa bo počakala, da pa bo iskrenost spet dovolj, nazdravljamo na decentralizacijo!