Septicflesh: Codex Omega

Season of Mist, 2017

Per me si va ne la città dolente, 
per me si va ne l’etterno dolore, 
per me si va tra la perduta gente.

Lasciate ogne speranza, voi ch’intrate.

– Dante Alighieri, Comedìa (Inferno, canto III)

V najznamenitejšem delu največjega italijanskega pisatelja Danteja Alighierija je moč prebrati besede: »O vi, ki vstopite, vsak up pustite!« Napis je vklesan nad vrata pekla v Božanski komediji, preden čolnar Haron privede poeta in Vergila onstran reke Aheron do Minosa, sodnika grešnikov. Minosov rep, kača, se okrog njegovega trupa ovije tolikokrat, kot je zaporedni krog pekla, v katerega je grešnik namenjen. Krogi, razvrščeni v globoki jami, si sledijo do središča zemlje, kjer je v zadnjem, devetem krogu, sredi ledu ukleščen padli angel, Lucifer.

To je geneza uvodne skladbe albuma Codex Omega, nove peklenske stvaritve grških titanov Septicflesh. Skupina, katere jedro od leta 1990 sestavljajo tri entitete, je med prvimi in najpomembnejšimi predstavniki simfoničnega death metala, ki je skozi zgodovino tesno in skrbno pletla niti idealne oblike mrtvaškega prta tovrstnega glasbenega izraza. V prvi polovici svoje kariere so večinoma s pomočjo samplanja bobnov izdali 6 dolgometražnih albumov, ki se zvokovno nagibajo k precej bolj surovim vidikom žanra, in se leta 2003 razšli. Leta 2007 pa je sledil prelomni trenutek.

Skupini se je pridružil stalni bobnar – živ človek, iz kosti kože in … gnijočega mesa. Po tem, ko so pridobili še zadnjega akterja, so lahko uprizorili preobrat. Božjega leta 2008 so nam, grešnikom, posvetili sveto obhajilo – album Communion. Plošča je prelomna z več vidikov. Gre za prvo njihovo izdajo pri založbi Season of Mist. Po  izdaji so začeli redno igrati na turnejah in najpomembnejše, gre za prvo izdajo, ki so jo posneli skupaj s praškim filmharmoničnim orkestrom.

Od takrat Septicflesh redno sestavljajo štirje glasbeniki, na studijskih posnetkih pa je vedno prisoten še peti element – orkester z zborom. V taki zasedbi so izdali še albuma The Great Mass in Titan, ki se vsak zase različno nagibata bolj na prevladujoče metalsko ali prevladujoče klasično stran. Leta 2014 je sicer bend zapustil bobnar, a zelo hitro so nato tudi našli zamenjavo in štiri leta kasneje na svet spravili tretji testament, danes obravnavani Codex Omega.

Aktualni člani skupine so pevec, basist Seth Siro Anton, ki je ugleden grafični oblikovalec in umetnik, njegov mlajši brat, kitarist in skladatelj Christos Antoniou, kitarist in tekstopisec Sotiris Vayenas ter najmlajši član, izredno nadarjen avstrijski bobnar in glasbenik Krimh Kerim Lechner. Gre za kolektiv zelo izkušenih in talentiranih posameznikov, ki glasbene spomenike ustvarjajo kot enoten organizem.

Codex Omega je jubilejni deseti album zasedbe in tako glasbeno kot tudi konceptualno povzema celotno preteklo obdobje njihovega ustvarjanja, z ogromnim poudarkom na zadnjih izdajah, ki jih na mnoge načine nadgrajuje in prekaša, zavedati pa se moramo dejstva, da si albumov, kot sta Communion in The Great Mass, večina skupin sploh ne more zamisliti, kaj šele ustvariti.

Monumentalnost novega dela se poleg tega, da je podrlo založbin rekord predprodaje, v svoji najpristnejši obliki, torej zvočni, kaže v izvrstni produkciji, za katero je poskrbel že skorajda vseprisotni Jens Bogren, lastnik švedskega Fascination Studia. Zven končnega produkta je neverjeten, saj lahko kljub temu, da gre za death metal album, v čistoči miksa razločimo tudi zelo subtilne podrobnosti orkestracij. Te so v celoti plod domišljije kitarista Christosa, magistra orkestralne glasbe z londonskega College of Music.

Besedila, v katerih se morda čuti, da skupina prihaja iz Grčije, malenkost šepajo za preostankom albuma, ampak služijo kot dobro izhodišče za razmislek in odlično podpirajo občutek, ki nam ga pričara glasba sama. Teme segajo od klasične literature in stare mitologije, preko za bend značilnih interpretacij Lovecraftovih mitov, do ogledala sodobni družbi, ki je na novem albumu predstavljeno skozi versko prizmo.

Ta prizma je črna in komajda prosojna. Skozi njen odsev nam predstavljajo tretji testament, Codex Omega, pričanje sodobne narave človeka in nečlovečnosti, ko mučeniki, kot grška filozofinja in matematičarka Hipatija umirajo za resnico v imenu druge resnice; ko brezglavi ljudje sledijo brezglavim voditeljem; ko so v večnem boju med resnico in neresnico edini vir svetlobe nesmrtne ideje, podane z umetnostjo. Če je človek ustvaril boga po svoji podobi, je lahko vsak sleherni smrtnik Brahman, Višnu in Šiva. Stvarjenje, ohranjanje in uničenje. Oče, Sin in Sveti duh. Um, telo in duša. Preteklost, sedanjost in prihodnost. Alfa in omega.

Septicflesh bodo v torek nastopili v ljubljanskem Orto baru. Vabljeni!