Srd: vragvmesiton
On Parole Productions, 2024
V Tolpi bumov predstavljamo tretji album zasedbe Srd, ploščo vragvmesiton, ki je izšla včeraj pri založbi On Parole Productions, v Ljubljani pa jo bodo v živo predstavili v sredo, 24. aprila. Nastopili bodo v Orto baru, koncert pa bo poleg predstavitve novega albuma tudi začetek dvanajstdnevne evropske turneje Theatrum Mortis Humanæ. Na turneji in na koncertu v Orto baru bodo zasedbo Srd, ki je nastala pred sedmimi oziroma osmimi leti, pospremili Slovenjgradčani Britof in Primorci Ater Era.
Komercialnega vložka je konec, čas je za black metal. Leta 2024 bend Srd tvorijo edini izvorni član, idejni vodja in vokalist, Goran Slekovec, in že nekaj let, čeprav ne čisto od začetka prisotni bobnar Žan ter inštrumentalna sekcija, ki je popolnoma nova. Sestavljajo jo basist Sid, na sceni zelo aktiven tudi kot del kolektiva Earsplitter, ter kitarista Žan in Matej, slednji je tudi član zasedbe Britof. Ni povsem jasno, kolikšen delež ima nova postava benda v njegovem razvoju, ne glede na to pa na novem albumu slišimo premik naprej, v nekoliko drugačne vode od tistih, v katerih so pluli Srd pred nekaj leti z albumom Ognja prerok.
Če se zdi, da je bila s prejšnjim albumom jasno oblikovana identiteta zasedbe, plošča vragvmesiton namiguje, da to ni zaključena zgodba. Nova plošča je namreč imenitna združitev prvih dveh albumov. Temačnost in agresija prve plošče Smrti sel ter razgibanost druge plošče Ognja prerok so se na novem albumu razrasle v prvovrsten izraz. Zasedba to prikaže po prvih dveh skladbah, otvoritveni komad Kačji mašeljn je namreč nekoliko predolg. Četudi gre za hitro skladbo, imamo občutek, da bi lahko bila krajša, če bi bilo krajše tudi besedilo. Sčasoma namreč nekoliko zvodeni, čeprav se dinamika na sredini skladbe, ko se komad upočasni, spremeni, toda kmalu se znova obrne v hitrostni maraton in začetni udarec albuma se prelevi v rahlo zoprno, topo bolečino. Druga skladba Môra je pravzaprav kontrast prvi, je večinoma počasna, vmes pa jo glasbeniki malo pohitrijo. Komadoma je skupno to, da na površen posluh vodilno melodično linijo posiljujeta do obisti, druži pa ju tudi dolžina dobrih oziroma slabih devet minut. Če boste uspešno prebrodili prvi skladbi, ki, roko na srce, nista klavrni, sta pa res dolgi, boste nagrajeni s pravim peklenskim blagoslovom.
Od skladbe z naslovom v prekmurščini, vragvmesiton, naprej se potrdi vsa slava tega kvinteta, ki danes z razlogom velja za enega največjih podzemnih imen slovenske ekstremne metalske scene. Vsaka skladba ima svojo identiteto, vsaka zveni – znotraj celotnega albuma – izvirno, pri čemer zasedbi Srd uspe ohraniti občutek, da gre za kohezivno in koherentno glasbeno celoto, ne le za izbor skladb, ki jih nič ne povezuje. Vsaka minuta od tretje skladbe naprej je svojevrstno navdušujoče razodetje, pa naj gre za melodijo, atmosfero, bobnarski ritem, vokalno linijo in tako naprej.
Najmočneje izpadeta skladbi Orji s prekmurskim, ne zgolj jezikovnim, temveč tudi prvinskim dinamičnim izrazom, ki se kaže v nekakšni za black metal precej nenavadni poskočnosti, in prvi singel, ki ga je zasedba razodela svetu. Komad Mrtvaški ples bo zagotovo postal del bendovega železnega repertoarja zaradi hitrosti in furioznosti skladbe. Dolžina obeh skladb je ravno pravšnja, sta privlačni in tudi postavljeni na pravo mesto na plošči, zato po mnenju avtorja dotične recenzije predstavljata vrhunec albuma vragvmesiton.
Piko na i pripišejo besedila, ne samo v nekakšni zborni, mestoma arhaični slovenščini, temveč tudi v prekmurščini. Poslušalcu, ki z njo morda ni seznanjen, deluje zagonetno, toda privlačno, izstopajoče. Če še vedno menite, da slovenščina v ekstremnem metalu ne deluje pristno in iskreno, so Srd znova dokazali, da je več kot ustrezna, da stopi ob bok drugim jezikom, ki smo jih vajeni slišati v tovrstni glasbi.
Zaključni komad plošče vragvmesiton, skladba Kaštiga, je popoln izbor za konec plošče. Melanholična mračnost, ki sklene album, vzbudi občutek, da ste svoje življenje obogatili s krasno ekstremno glasbeno izkušnjo. K temu pripomoreta tudi nekoliko surovejša zvočna podoba albuma in njegova grafična podoba, ki bode v oči zaradi svetlejše podlage. S te se v vašo dušo močno zableščijo temne črke in še temačnejše, diabolične podobe, izkušnjo pa seveda izpopolni tudi glasbeni izraz vseh članov zasedbe. Slekovec je za nadaljevanje svoje mračne vizije nabral odlično druščino glasbenikov, ki se bodo s srditim hudičem po mestu sprehajali še dolgo …
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj