Swordwielder: Wielding Metal Massacre + Sanctuarium: Into the Mephitic Abyss
Apokaliptični časi zahtevajo apokaliptično glasbo, zato se bomo v Tolpi bumov posvetili novi izdaji švedskih crusterjev Swordwielder. Poslušali bomo njihov nov EP Wielding Metal Massacre, ki je trenutno dostopen v digitalni obliki, a bo v kratkem izšel tudi na vinilu. Za dovod na evropski trg bo poskrbel bend sam, za severnoameriški trg pa bo poskrbela kultna anarhistična založba Profane Existence. Da pa bo doza brezupa še učinkovitejša, bomo obravnavali tudi spregledan prvenec španskega jamskega death metal benda Sanctuarium, ki je izšel pri španski založbi BlackSeed Productions.
Swordwielder: Wielding Metal Massacre (samozaložba/Profane Existence, 2023)
Swordwielder je eden tistih bendov, ki nas je navdušil z debitantsko demo izdajo, s katero smo prvič slišali izviren pristop k stari struji crusta, imenovanega stenchcore. Ta bend je unikaten zaradi izjemne sposobnosti ustvarjanja fatalističnega vzdušja s kitarskimi melodijami pa tudi zato, ker nikoli ne pospeši ritma v tipične bolttrowerske rife, ki so značilni za ta žanr. Bend smo že hvalili tako v Tolpi bumov leta 2019 kot v RŠ recenziji njihovega koncerta leta 2016, zato se ne bomo zakopali v detajle o njihovi zgodovini in žanrskih prijemih, temveč predvsem v razvoj, ki ga slišimo na novi plošči.
Osnovna žanrska forma, ki jo imajo Švedi, ostaja ista, a v nove skladbe dodajajo še nekakšen postpunk moment s tišjimi in mirnejšimi deli, v katerih prevladujejo kitare, bas in tudi sintovske klaviature. Takšna kombinacija ustvari apokaliptično vzdušje; te pasaže nas najbolj prevzamejo in vlivajo občutek pogube. V novejših skladbah si bend vzame še več časa za gradnjo napetosti, ki vedno eksplodira v epske rifaže. Na plošči Wielding Metal Massacre slišimo največ kontrasta med mirnimi in glasnimi deli doslej, a ta plošča je fenomenalna predvsem zaradi vzdušja. Skladbe so mestoma nabite z občutkom pogube in realizacijo tega občutka v pogubi človeštva. Glasbeniki te občutke presejejo v rifaže, spremenijo jih v nekakšne himne upanja in upora. Energija, ki jo preko glasbe kanalizirajo v nas, je unikatna. Ne pomnimo, kdaj smo nazadnje slišali bend, ki bi v nas vzbudil tolikšno voljo do upora proti sistemu, kot to uspe Swordwielderju. Besedila so tako apokaliptična kot besna. Nagovarjajo nas k boju proti sistemu, fašizmu in vsemu, kar nas duši, po drugi strani pa orišejo brezupno sliko sveta, ki hodi v propad.
Ta element dvojnosti dodatno oplemeniti ploščo in če smo pričakovali, da se bo bend po treh odličnih izdajah začel ponavljati, je ta EP nekaj, kar nas je navdušilo, zato hočemo še več od švedskih mojstrov stenchcora. Upamo, da vas bo plošča navdušila tako v zvočnem kot v čustvenem smislu. Wielding Metal Massacre je himna modernemu uporu proti sistemu!
Sanctuarium: Into The Mephitic Abyss (BlackSeed Productions, 2023)
Drugi del Tolpe bumov namenjamo malo drugačni glasbi. Sanctuarium je španski bend, ki nam je ušel izpod radarjev – njihov prvenec je namreč izšel konec aprila letos, a je te dni uradno izšel še na vinilu pri španski založbi BlackSeed Productions. Naslov prvenca je Into The Mephitic Abyss.
Sanctuarium igrajo dokaj klasičen jamski death metal. Brez ovinkarjenja lahko rečemo, da gre za še en klon bendov, kot so Spectral Voice in drugi kloni finske death metal šole iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu pa moramo priznati, da Sanctuarium zvenijo dobro. Niso dolgočasni, četudi so predvidljivi. Material na prvencu ustvari pristno vzdušje, v kar so takšni bendi pravzaprav primorani. Dolge skladbe se razvijajo od počasnih doomerskih delov do drvečega death metala, ki pa ni nikoli prehiter. Glasbeniki se bolj osredotočajo na počasne pasaže, s katerimi gradijo klavstrofobično vzdušje. Najbolj izstopajoč element so mirnejše kitarske linije, ki ustvarjajo depresivno vzdušje – to je tudi najznačilnejša poteza tovrstnih bendov. V primeru plošče Into The Mephitic Abyss se je treba vprašati, kaj sploh naredi to ploščo dobro, saj razglabljati o žanru, ki smo ga redno recenzirali v zadnjih nekaj letih, nima smisla. Izpostavimo lahko dve točki, zaradi katerih nas je plošča navdušila. Prva je dejstvo, da že zelo dolgo nismo slišali benda, ki bi na tako učinkovit način kopiral zasedbo, kot je Spectral Voice. Torej ne govorimo o svežem vetru, temveč zgolj o dobrem pristopu k ustvarjanju dotičnega žanra. Drugo dejstvo pa zadeva kvaliteto rifov in kompozicij. Skladbe so razgibane in zabavne, čeprav smo vse rife in prijeme že slišali.
Sanctuarium s solidnim prvencem Into The Mephitic Abyss kažejo potencial za prihodnost. Morebiti bo bend z novimi izdajami lahko ponudil še kaj kvalitetnega, predvsem pa izvirnejšega zvočnega materiala.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj