The Cyclist: Flourish

All City, 2014

Lansko leto je z bolj očitnim predorom v alternativo, britanski producent The Cyclist še dodatno povečal diverziteto že tako raznolikega polja, ki je elektronska glasba. S prvencem Bones in Motion, 15 skladbami svoje precej analogne  lo-fi definicije housa in tehna, je tako postal eden bolj vidnih tako imenovanih bedroom producentov. Leto pred tem je svojo estetiko izrazil na kasetnem prvencu Bending Brass, vendar je ta ponudil bolj ali manj le lahen vpogled v njegov delovni postopek. Ta močno temelji na prenašanju primernih komadov na taperecorder, s katerim jih poreže ter preoblikuje v prenasičene, analogne sample, ki jih uporabi nato v komadih  in tako definirajo njegov zvok. Kot rečeno so ga kritično priznani Bones in Motion vgravirali v polje alternativne elektronske glasbe. Za sabo ima tudi nastop v Bikofeju ter session na oddaji DJ Seanse domače frekvence. Tako je pri nas že kar domače ime.

Da pa producent ostane svež mora svojo pot tudi nadaljevati ter razvijati svoj zvok. Temu primerno se je letos vrnil z LP-jem Flourish.

Flourish se zvokovno dokaj razlikuje od kosti v gibanju. Komadi so sami po sebi bolj klubsko prijazni in v nekaterih odsekih celo melodijsko spevni. Bass linije in akordi spominjajo na kakšne Detroitske tehno in house verjante. Kljub temu še vedno ohrani tisti lo-fi vajb, s katerim je postavil svoje ime na podtalni zemljevid producentov elektronske glasbe. Prvi komad, ki je estetsko še vedno precej v stiliščih prejšnje plate vseeno nakazuje na nekakšno progresijo v zvoku in iskanju večje spevnosti. Z Breathless, s katerim nadaljuje album to še dodatno potrdi. Na prvi pogled se sliši se kot kakšen običajen housy tehno komad, ki ga podkrepuje precej antemičen warehouse bas.  S tem se je do neke mere izgubila prvotna eksperimentalnost in kreativnost. Komadi so sami po sebi dosti bolj klubsko prijazni ter prilagojeni širši publiki. Omenjeni Breathless je lani celo izšel na kompilaciji losangeleške založbe Friends of Friends. Da se je začel bližati širšemu trgu dokazuje tudi videospot komada Daisy Spirals.

S tem očitnim preskokom iz stroge analognosti je morda zgubil zaupanje nekaterih entuziastov elektronske glasbe, ki prisegajo na popolno pristnost in nekonformističnosti glasbe, a si kljub temu tudi pridobil mnogo novih in omogočil svojim komadom tudi klubski plej. Zato naj ne bomo začudeni, če bo v prihodnosti kakšen njegov komad pridobil mesto v setu kakšnega dj-a tehna ali housa.