The Real Things: Speak The Same Language

Front Rock, 2013

Domača zasedba The Real Things se rock'n'rollu posveča že vse od leta 2005, ko je pevec in kitarist Janez Juh povabil k sodelovanju odličnega bobnarja Matica Štumbergerja in izjemno talentiranega ritem kitarista Mateja Makovca. Bend je eksplodiral že na svojem prvem nastopu na Garage Explosion, takrat sicer še brez basista. Odzivi domače rockovske javnosti so bili naravnost fantastični, toda The Real Things so želeli še poglobiti svoj zvok, in tu nastopi melodični basist Andrej Hočevar. 

Kmalu so nastali odlični demo posnetki, ki so predstavljali njihovo dinamično, razigrano in prodorno garažno rockovsko svežino. Seveda so v tistem obdobju že nastopili v veliki večini domačih klubov, sodelovali so na Klubskem maratonu Radia Študent in se pripravljali na balkansko turnejo. Toda prišli so tudi bolj težki časi: bend sta zapustila ritem kitarist Matej Makovec in kmalu za njim tudi bobnar Matic Štumberger. 

Pravih stvari se ne da ustaviti in sledi novo obdobje, ko se je frontmanu Janezu Juhu in basistu Andreju Hočevarju pridružil bobnar Luka Krže (Hic Et Nunc). V letu 2010 so se že odpravili na krajšo turnejo po Hrvaški in Srbiji, sodelovali na kompilacijah Rokerji pojejo pesnike in Sky Sunlight Saxon ter igrali na vseh pomembnejših domačih odrih. Triu sta se pridružila še kitarist Peter Vojč (Ride On), Andreja Hočevarja pa je na basu zamenjal Gregor Dovjak. Konec lanskega leta so se zaprli v basistov studio in posneli čvrst prvenec Speak The Same Language. Kljub skoraj desetletni rock'n'roll izkušnji The Real Things še vedno zvenijo surovo, toda še bolj pretanjeno kot v preteklosti. Njihov rock'n'roll je dinamičen, pogumen in razborit. The Real Things se ne ozirajo več v preteklost, temveč raziskujejo nove možnosti rock'n'roll zvoka. Navdušujejo s svojim skrbnim odnosom do garažnega rocka, detroitskega rocka, bluesa in avstralskega rock'n'rolla. Bendi, kot so MC5, The Stooges, Sonic's Rendezvous Band, Radio Birdman in številni drugi, sestavljajo rockovsko šolo, ki je ponudila pravi teren za nastanek njihovega prvenca.

Na dobre stvari je treba včasih čakati tudi daljše obdobje. Tako je tudi v primeru prvenca hedonistične zasedbe, ki jo obravnavamo danes. Mnogi so jim prigovarjali, da so že njihovi prvi demo posnetki povsem primerni za uradno izdajo, toda fantje se niso strinjali. Želeli so več, kar je bila v bistvu povsem pravilna odločitev. Njihov prvi uradni album nam ponuja zvočno dodelano glasbeno celoto. 

Poslušalca takoj zagrabijo z domiselnim in razigranim ritmičnim uvodom prve skladbe Raindrops. Skladba napoveduje, da bo to izjemno razigran album. Nadaljevanje potrjuje poslušalčeve slutnje. Dobro naoljena ritem sekcija bobnarja Luke Kržeta in basista Gregorja Dovjaka ustvarja super temelje za čudovito kombiniranje melodičnih, razigranih kitarskih mediger med Petrom Voljčem in Janezom Juhom. Kitarski solistični vložki navdušujejo z izjemnim občutkom za melodiko in dinamiko. Dober primer je prav osrednja skladba albuma Same Language, ki je zaradi svoje energične radoživosti prav gotovo potencialni hit. Njihove skladbe nosijo v sebi že omenjene slogovne lastnosti detroitske rockovske šole, ki se nevsiljivo dopolnjuje s kitarskimi značilnostmi avstralskega rock'n'rolla. Nehote prikličejo poslušalcu v spomin slogovno odličnost velikana avstralskega rock'n'rolla Stewarta Cunninghama - Leadfingerja, ki je zadal neizbrisen pečat sodobnemu rock'n'rollu. Predvsem se tovrstne primerjave porajajo v prvi polovici albuma, ko so The Real Things najbolj našpičeni. Za slogovni prelom poskrbi razgibana skladba Mind in the Gutter, začinjena s countryjem. Drugi del ploščka dokazuje slogovno raznolikost zasedbe, ki se s kombiniranjem countryja, power popa in garažnega rock'n'rolla domiselno nadgrajuje. Skozi celoten album pridejo do izraza tudi razločne in dobro usmerjene vokalne interpretacije Janeza Juha. 

Vsebinsko se bend dotika klasičnih rock'n'roll tem, ki rišejo preproste zgodbe sodobnega življenja. Odnosi med žensko in moškim so zaznamovani s hedonističnimi, a realnimi dimenzijami. Slednje slikovito in večplastno predstavlja tudi zelo skrbno oblikovana vizualna podoba ploščka. 

The Real Things svojo rock'n'roll zgodbo igrajo suvereno. Njihov prvenec predstavlja odkrit in brezkompromisen odnos do sveta od začetka do konca. Ušesa se privadijo celo na zadnjo skladbo Čas ko posedaš, ki s svojim baladnim vodilom sprva deluje nekako vsiljivo in neposrečeno. Po večkratnem poslušanju nekako funkcionira, čeprav nekoliko razbija vzdušje celotnega albuma. Bend je veliko močnejši v svojih garažnorockovsko nastrojenih skladbah, toda tudi v bolj lirično nastavljenih trenutkih ostajajo razgibani in predvsem zelo melodični. V celoti gledano gre za super rock'n'roll bend, ki ga lahko brez problema postavimo ob bok bolj razvpitim mednarodnim zasedbam.