The Unknowns: East Coast Low + Hotwax: A Thousand Times
Tokrat predstavljamo dvojno dozo punka na temo romantičnih razmerij, z dveh koncev sveta, to bodo avstralski The Unknowns in britanski HotWax. Prvi so že dlje časa vzpostavljeni na sceni, drugi pa so še precej zeleni, a naglo dosegajo večjo kvoto privržencev. Oboji dokazujejo, da še vedno obstaja vnema po ustvarjanju hudega punkovskega ambienta v živo in da obenem ostaja želja po puščanju izstopajočega glasbenega pečata.
The Unknowns: East Coast Low (Bargain Bin Records, 2023)
Najprej zopet vstopamo na razvneto avstralsko punk sceno, ki smo jo na naši frekvenci že nekajkrat predstavljali. Da je punk v Avstraliji še kako razgret, lahko denimo pokažeta benda nedavnih Tolp bumov, Civic in Cable Ties, pridružuje pa se jim še zasedba The Unknowns. Četverica, ki deluje v Brisbanu, je še en bend, ki po avstralskih pubih raztura s punkom in garažnim rockom. Zasedbo sestavljajo vokalist in basist Eamon Sandwith, kitarist in vokalist Josh Hardy, bobnar Caleb Hardy in basist Nathan Montgomery. Vsi glasbo ustvarjajo še v drugih bendih, med katerimi verjetno najbolj izstopajo precej udarni The Chats, katerega člana sta ravno tako Eamon Sandwith in Josh Hardy. Marca so The Unknowns izdali drugi dolgometražec, album East Coast Low, na katerem z desetimi komadi v nekaj več kot dvajsetih minutah ponudijo razvpit, a hkrati sproščen punk, takšen, na kakršnega bi se želeli spozabiti na kakšen petkov večer.
Na predhodnem albumu Nothing Will Ever Stop, torej sploh prvemu, ki ga je bend izdal, so bili še trio, za novi album pa je bil projekt izpeljan z dodatkom novega člana zasedbe, Eamonom Sandwithom. Bend je izkazal zmogljivosti že s svojim debijem, katerega vtis nova plata le še dodatno utrjuje, je pa vredno omeniti še eno ključno razliko. Na novi plati so namreč brez izjeme vsa besedila introspektivna, pri čemer prav nobeno ne gre mimo ljubezenske tematike, opevajo pa vse od blaženosti do bolečine, ki jo ta povzroči. Tako namigujejo na ne-vračanje ljubezni kot tudi na tiste dobre, opojne občutke, ko smo z nekom intimno povezani. Uvodni komad Shot Down nas v plato vpelje z energijsko nabitim kitarskim rifom, veščimi udarci bobnov in glasnimi vokali, ki namigujejo na čustveno noto albuma. Komad Rid of You s simpatičnim ritmom bliskoma izlije ljubezen, vmes pa ga preseka zloglasni kitarski solo. Komad Crying premleva težnjo po vračanju prizadejane bolečine, komad Beat Me pa zopet izliva vse tiste misli, ki se posamezniku porajajo ob razhodu z ljubljeno osebo, ko poskuša racionalizirati neugodno situacijo, ob čemer vzniknejo razne obskurne misli. Na drugi strani Thinking About You premleva občutke zatreskanosti, vmes stoji komad Deleted, ki izraža bolečino zaradi izgube recipročnosti ljubezni … Po tej muhasti spirali vseh možnih ljubezenskih občutij plato zaključi komad Supersonic Love in ljubezen predstavi kot stanje, ki se ga kar ne moremo napojiti, v sam konec plate pa nas spodobno odpelje dolg inštrumentalni solo.
Ko poslušamo plato East Coast Low, imamo občutek, da poslušamo pač še en avstralski bend, ki naredi hudo sceno v vseh teh pubih, v katerih muziko preigrava, in to nas seveda navda z energijo, hkrati pa z nekakšno lahkoto in dobrim počutjem. Ravno tu se skriva lepota benda The Unknowns, v njihovi pristnosti, zato niti ni smiselno iskati nekih izstopajočih elementov.
HotWax: A Thousand Times (Marathon Artists, 2023)
Pa se selimo še na drugo zemeljsko poloblo, in sicer v Združeno kraljestvo, kjer smo v Hastingsu naleteli na precej svežo zasedbo na britanski punk sceni. To so divji HotWax, trojica komaj osemnajst let starih dolgolascev z bolj alternativnim imidžem, trojica vokalistke in kitaristke Tallulah Sim-Savage, basistke Lole Sam in bobnarja Alfieja Sayersa. Zasedba poslušalce privabi z vokali in posebno zvočno pestrostjo, pa tudi z žanrsko raznolikostjo, ob tem pa naj bi v živo ustvarili prav noro vzdušje. Njihova muzika je mešanica rockerskega punka, grunga in psihedeličnega rocka, s čimer dosegajo nekaj več distinktivnosti na trenutni glasbeni sceni.
Britansko podtalje bend zaseda sicer že od leta 2019, sprva še z bobnarko, v tistem času pa so izdali tudi nekaj singlov, ki se po kvaliteti zlahka primerjajo z novoizdanim EP-jem. Zanimivo je, da člani benda res delujejo še precej najstniško, tudi videz je tisti značilen za srednješolske outsiderje. Vse kaže na neko laičnost, toda zvok, ki ga ta zasedba ustvarja, je daleč od amaterskega, komadi delujejo odlično sproducirani, za večino lahko na videoplatformah najdemo tudi mojstrsko posnete spremljajoče vizualizacije. Vse, kar bend sproducira, kaže kvaliteto, a ob tem izpade tudi malce skomercializirano, še posebej ko pomislimo na prejšnji bend nocojšne Tolpe bumov, The Unknowns, ki v primerjavi s HotWax morda kažejo na prvobitnejše punkovsko udejstvovanje.
Debitantski EP A Thousand Times predstavlja pet samosvojih komadov. Nekateri so hrupnejši, nekateri bolj popoidno zveneči, nekateri s čistimi vokali, drugi z distorziranimi, tretji spet z več drznimi prehodi … Skratka, plata nas z dinamičnostjo vseskozi drži na nogah, ko nas preseneča z glasbenimi zasuki.
Treasure, prvi komad, že vsebuje skoraj vse našteto, od hitrega bita, pop zvenečega basa v ozadju, do preseka z glasnimi bobni in mini kitarskega sola, raznolikih vokalov in še in še. Razvraten komad se v refrenu poigrava z besedilom, ko teče po besedah pain past, is pleasure and time will heal treasure. Opeva seveda ljubezen, trpljenje in vdanost, ob čemer briše mejo med užitkom in bolečino. Potem sledijo komad All I Want, edini na EP-ju z značilno punkovsko distorziranimi in srditimi glasovi, nato bolj rockovski komad Mother, pa bolj melanholičen komad A Thousand Times z nežnejšimi sanjaškimi vokali … Najbolj izstopajoč na EP-ju je še en pikantnejši komad, Rip It Out, in sicer je poseben zaradi vokalov, ki so najprej izpeljani v bolj nagovornem stilu, potem pa naenkrat ob spremembi tempa preidejo v hudo punkersko kričečnost. Ob močnih udarcih bobnov smo zopet priča ljubezenskim izlivom bolečine in strasti. Tu je vredno omeniti še pripadajoči videospot, ki gledalca pritegne po posebni snemalni kompoziciji na nekakšnih klubskih toaletah in dobro zajame tok komada. Predvsem pa se zdi vreden omembe, ker s svojo drugačnostjo zopet poda neko sporočilo – HotWax je bend, ki si prizadeva za razdajanje prav vse energije, ki se jo da pokuriti, in na sceno prihaja kot udarna in sveža zasedba. Vse kaže, da so v glasbeno sceno vstopili z vsemi silami, ki jih premorejo, in to nameravajo tudi podeliti z nami.
HotWax so komaj izdali svoj debi, pa že zasedajo vse možne odre, od domačih pa do festivalskih, in so si tako prislužili mesto recimo na londonskem Luno Presents All Points East, italijanskem The Away From Home, francoskem La Route du Rock in mnogih drugih festivalih, so pa tudi predskupina na turneji angleškega rock dvojca Royal Blood. To hitro prodiranje na sceno je videti prav obetavno, ob tem pa čakamo, kaj nam bodo HotWax še ponudili v prihodnosti.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj