Tolouse Low Trax: Jeidem Fall

Karaoke Kalk, 2012

Nemške zasedbe Kreidler nemara ni treba posebej predstavljati, lahko pa izpostavimo, da gre za zelo produktiven sestav, saj izdajo na skoraj vsakoletni bazi kak album in tako je nov napovedan tudi za letošnjo jesen. Vsake toliko pa njeni člani vzporedno razveselijo s svojimi samostojnimi izdajami. In prav to je v tem letu ponovno storil Detlef Weinrich, sicer kipar po izobrazbi ter soustanovitelj in vodja düsseldorfskega nočnega kluba Salon Des Amateurs. Pred davnimi leti je jezdil plošče kot DJ Sport, od sredine dvatisočih pa ga najdemo pod imenom Tolouse Low Trax, kjer gre seveda za igro z imenom veleznanega francoskega umetnika Toulouse-Lautreca.

'Jeidem Fall' je Weinrichov tretji samostojni album po lanskoletnem 'Corridor Plateau' in po prvencu 'Mask Talk', ki je izšel predlani za založbo Karaoke Kalk, prav tako kot aktualna izdaja. In 'Jeidem Fall' tudi nadaljuje zgodbo, ki jo je pričel plesti z 'Mask Talk'. Uvodni komad 'Geo Scan' povede v slabo uro trajajočo mantrično izkušnjo, katere vodilo bi se lahko glasilo: »noč ima svojo moč«. Vsekakor gre prej za glasbo, ki poslušalca vodi za roko v kontemplativne sfere, kar pa izdelku ne odvzema klubskega oziroma plesnega potenciala. Vendar pa bi si le stežka takšno glasbeno spremljavo zamišljali ob sijočih in bleščečih, koktajle srkajočih, brezskrbno pozibavajočih se ljudeh.

'Jeidem Fall' temelji na skopih aranžmajih, poudarjeni igri ritmike in hipnotični repeticiji, kar so nasploh značilne karakteristike glasbe Tolouse Low Traxa. Plošča že kar navaja k vprašanju, ali obstaja tudi zvočno kolektivno nezavedno. Ali pa zna Weinrich le prek svoje temačne paradoksalno tribalistične urbane glasbe predramiti živčne končiče, katerih razvoj sodobna socializacija iz »preventivnih« razlogov zavre že v kali. Hkrati pa ob poslušanju ne moremo mimo ugotovitve, da gre v Weinrichovem primeru za konkretni vrelec ustvarjalnosti - kar pa še posebej poudari dejstvo, da se v studiu poslužuje le semplerja, majhnega števila efektov in par sintesajzerjev. Istočasno pa se zamislimo nad mladci s celim arzenalom mašinerije, iz katere jim pogosto uspe izvabiti le neizvirne, banalne končne rezultate. Lucidnosti žal pač ne gre naročiti prek interneta, tudi pod razdelkom »vintage« je ne gre najti.

Za konec pa še kurioziteta - na drugi strani ovitka se je nad seznamom skladb celo znašla fotografija našega kosmatega narodnega ponosa. In ne, ne gre za kakšnega vrlega slovenskega  vodjo, temveč za masko kurenta …