Trio Franolić, Mureškič, Gabrić: Black Cat
Nota Bene Music, 2023
V Tolpi bumov predstavljamo glasbo zasedbe, ki jo sestavljajo Emil Gabrić z violo, Nino Mureškič s tolkali in Dražen Franolić z oudom. Člani tria so uveljavljeni glasbeniki na širši lokalni sceni, v novem triu pa so združili različne sfere glasbenih interesov. Zunaj dotičnega tria se Gabrić najbolj posveča filmski in gledališki glasbi, Mureškič navdih za igranje tolkal išče predvsem v glasbah Indije in afriških poliritmih, glasbeno ustvarjanje pa razkazuje v mnogih zasedbah in priložnostnih projektih. Franolića v regiji poznamo kot vodilnega strokovnjaka za glasbilo oud, s katerim v evropski prostor prinaša glasbe Bližnjega vzhoda.
Na albumu Black Cat slišimo avtorske kompozicije, ki bi jih poenostavljeno lahko opredelili kot etno jazz. Ob natančnejšem poslušanju ugotovimo, da je avtorska glasba tria mešanica glasb Bližnjega vzhoda in balkanske godbe ter jazza in klasične glasbe. V posameznih komadih lahko slišimo tudi drobce glasb z Indije in romske glasbe, ki jih trio primeša prej naštetim žanrom in tako ustvari lastno glasbeno govorico. V ospredje zvočne strukture je postavljeno glasbilo oud, s katerim Franolić ustvarja skrivnostno vzdušje. To še posebej velja za komad Sense, ki z inštrumentalnimi pasažami omogoča grajenje poslušalčevih miselnih svetov.
Ploščo otvori pesem Black Cat, po kateri so glasbeniki album tudi naslovili. V omenjenem komadu tolkala skupaj z oudom tvorijo močno osnovo, na katero se v sporadičnih frazah vključuje še viola. Zvočni izraz ni pretirano dinamičen, je pa precej hipnotičen. To se najbolj izrazi tudi v skladbi Orange Pyramid, v kateri viola ustvarja rahlo anksiozno atmosfero, ki bi nas v vlogi filmske glasbe opozorila, da se nam bliža sovražnik. Medtem ko se glasbeniki v nekateri komadih držijo ponavljajočih se hipnotičnih ritmov, se v drugih bolj ukvarjajo z razvijanjem različnih glasbenih idej. Tako v pesmi Kanjira spremljamo postopni razvoj k bolj poudarjenemu in živahnejšemu ritmu, ki ga ne najdemo v drugih segmentih albuma. Na celotni plošči je prisotna zvočna toplina, ki jo z dopolnjevanjem ustvarjajo zvoki ouda in viole. Med bolj zapomnljive trenutke nedvomno lahko štejemo uvod v pesem Remember, ki z ritmično frazo ouda spominja na kitarske rife puščavskega bluesa. Oud pa ni edino glasbilo, ki je v ospredju miksa, temveč svojih pet minut slave doživi tudi Mureškič, ki igra na raznolika tolkala, denimo na konge, kalimbo, dunun in bongo. Najbolj izstopajoči trenutek Mureškič ponudi v skladbi Tempest, ki zaključuje album in poudari tolkala, tako da odločneje stopijo v ospredje zvočne celote.
Arabski makami dopolnjujeta romska in durova lestvica, najpogosteje v kombinaciji z različnimi nenavadnimi ritmičnimi vzorci, ki poslušalca odpeljejo na Balkan in Bližnji vzhod. Stereotipno bi lahko dejali, da gre za glasbo, ki bi pristajala šotorjenju v puščavi, nedvomno pa je to godba, ki v mislih poslušalcev ustvarja zelo žive podobe oddaljenih krajev. Album Black Cat tako tvorijo rahlo ponavljajoče se skladbe s podobnimi motivi. Pri nekaterih je glasbeni konstelaciji dodanih več romskih motivov, pri drugih pa več zvokov glasbene tradicije iz Indije. Počasi razvijajoče se in hipnotične skladbe tako navdihujejo različne etnije, med katerimi izstopajo balkanski Romi in Tuaregi. Trio te glasbene inspiracije marinira v daljših, tudi petnajstminutnih kompozicijah in jim tako dovoli dihati. Glasba spominja na prosti tok misli, kajti muzika na trenutke prehiteva samo sebe, spet drugič se za daljši čas ustavi v določeni glasbeni frazi, ki jo repetitivno preigrava, podobno kot sami kdaj preigravamo določeno misel, v kateri smo se zataknili.
Tolpo bumov je pripravil vajenec Gregor, mentoriral je Vid Salmič.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj