Trio Kimmig-Studer-Zimmerlin & John Butcher: RAW ‎

Leo Records, 2016

Tokrat v Tolpi bumov predstavljamo zasedbo, ki jo v kratkem pričakujemo na odru kluba Gromka, kjer bo nastopila v okviru cikla FriForma. Gre za godalni trio Kimmig-Studer-Zimmerlin in znanega saksofonista Johna Butcherja. 

Zasedba, ki se je oblikovala pred dobrim letom in pol, je v oktobru pri uveljavljeni britanski založbi Leo Records izdala svoj prvi album, naslovljen Raw. Gre za plošček, ki je nastal na enem izmed prvih koncertov ad-hoc kvarteta, ki se je takrat ustalil v stalno zasedbo. 

Trio se je z razširitvijo v obliki Johna Butcherja precej obogatil. Ne le zaradi znanega imena in renomeja, ki ga s seboj prinaša eden najbolj vidnih in vplivnih saksofonistov, temveč predvsem zaradi zvočnosti, ki jo med seboj vzbujajo inštrumentalisti. Sicer je trio Heralda Kimmiga na violini, Daniela Studerja za kontrabasom in Alfreda Zimmerlina za violončelom že uveljavljena švicarsko-nemška naveza, ki se osredotoča na improvizirano glasbo, čeprav so vsi njeni člani tudi formalno podkovani skozi študij kompozicije, muzikologije in glasbene pedagogike. Skozi njihovo muziciranje je predvsem močno opazna pozornost, ki jo namenjajo tišini. Do nje pristopajo z nekakšnim »večjim« spoštovanjem in ponižnostjo. 

Tišina je tudi eden od osrednjih elementov tega albuma. Tišina, iz katere izhajajo v začetku in se vanjo pogosto vračajo tudi vmes, je sicer del procesa večine improvizatorjev, a vseeno z lahkoto govorimo o mnogih pristopih in dojemanjih le-te. Tu je zanimiv spoj dvostranosti, kjer se srečujejo trio z ene strani in Butcher z druge. Momenti, ko se nazori in načini igranja spreminjajo in ponovno premišljujejo, so med bolj sočnimi deli plošče. Glasbeniki se med seboj izzivajo in drug drugemu izpostavljajo različna očišča. Iz podobnih razlogov so zanimivi tudi prehodi iz določenih zvočnih tekstur v druge, saj se tu ponovno izmenjujejo različne perspektive - na drugačen način, pa vseeno. Kako organsko potekajo prehodi, kako z lahkoto, a ne banalno se prekucne prizma in kako vešči in čuječi so posamezni členi tega kvarteta v tovrstnih momentih – to so gotovo stvari, vredne pozornosti na tej plošči. V osrčju zasedbe je sicer stalen fokus na vsakem zvočnem drobcu, svoj zvok pa večinoma gradijo na malih detajlih, ki se postopno razraščajo, občasno tudi preskočijo v kaj nepričakovanega – te preskoke pa gre večinoma pripisati kar Butcherju.  

Album, ki je bil posnet v Münchnu na enem izmed koncertov društva Offene Ohren, nam poda zanimivo poslušanje, kakršnega  pa smo od mnogih improvizatorjev vajeni, še posebej tistih, ki vnašajo jasne delce zgodovine improvizirane glasbe. Za cedejko bi težko rekli, da je njena zvočna izkušnja posebej presenetljiva ali pretresljiva, zato ostajamo v pričakovanju koncerta v živo.