WILMA ARCHER: A WESTERN CIRCULAR

Weird World, 2020

Čeprav je A Western Circular debitantski album multiinštrumentalista in producenta, ki je aktiven pod ustvarjalnim imenom Wilma Archer, je slednji z različnimi vzdevki prisoten že od leta 2010. Will Archer, ki ga mogoče že poznate pod vzdevkom Slime ali pa Wilma Vritra, tokrat k albumu pristopa na drugačen način, kot smo tega morda vajeni iz njegovih prejšnjih projektov. Newcastlečan v nedavnem intervjuju pove, da je za razliko od preteklih izdelkov, ki so kompozicijsko močno sloneli na rabi glasbenega softwara, skladbe za tokratni album komponiral zgolj s kitaro in klaviaturo. Seveda pa to nista edina inštrumenta, ki ju slišimo na albumu, ki od različnih tekstur in podrobno izdelanih elementov kar poka po šivih. Naslov albuma deloma izhaja iz serije romanov Johna Fanteja z naslovom Bandini Quartet, ki opisujejo življenje losangeleškega pisatelja. Archer poudarja, da so mu romani z vzporednicami, ki jih je opazil med avtorjevim pisanjem in svojim skladanjem, pomagali kontekstualizirati in ubesediti album.

Naslov albuma bi si lahko razlagali tudi kot skladateljevo raziskovanje cikličnosti časa, ki je tradicionalno del  različnih vzhodnjaških filozofij in religij. Archerju se vprašanje njegove lastne eksistence odpira skozi glasbeno ustvarjanje, zaradi svoje vpetosti v kulturo glasbene industrije zahodnega sveta pa postavlja vprašanje in pomen cikličnosti predvsem v domači, zahodnjaški kontekst. To lahko na albumu opazimo v več simbolih, denimo že v sami inštrumentaciji, ki ima za svoje osrčje violončelo. To lahko slišimo že v naslovni, otvoritveni skladbi, pa tudi v komadu  Killing Crab. Godalni aranžmaji, v primeru skladbe Killing Crab pa še ritmika valčka, album zvočno umestijo v panteon tradicije zahodne komponirane glasbe. Vendar pa se album usidra tudi v sedanjost. Na začetku skladbe Scarecrow lahko slišimo čustveno nabit solo električne kitare z aluzijo na kitarsko odisejo Maggot Brain Clintonovega Parliamenta.

Čeprav so kreativne odločitve v zvoku po vsej verjetnosti posledica njegovega glasbenega okusa, je morda zanimivo izpostaviti kulturne in družbene implikacije, ki jih imajo te odločitve. Prav kulturne in družbene implikacije pravzaprav močno vplivajo tudi na našo percepcijo umetniškega dela. Valčki in godala, ki so velik del vsaj srednjeevropske glasbene identitete, se na albumu spajajo z električno kitaro ter elementi hip-hopa in jazza. To lahko album približa določenemu poslušalstvu, saj je vseh omenjenih elementov že dodobra navajeno. Vendar pa Will Archer vse elemente mojstrsko preplete in robove obrusi tako, da na koncu slišimo nadvse koherenten in premišljen izdelek. Archer pove, da je album idejno pilil kar pet let, potem pa ga posnel v približno mesecu in pol. Na albumu sodeluje tudi vrsta velikih imen, kot so MF Doom, Sudan Archives, Laura Groves in Sam T. Herring. Vsak izmed gostujočih s svojim značilnim vokalom pripomore k razširjeni zvočni sliki sicer večinoma instrumentalnega albuma.

Za konec pa se lahko osredotočimo še na dejstvo, da je album A Western Circular predvsem studijski album. Četudi je  kompozicijsko in produkcijsko neoporečen, je lahko njegova živa reprodukcija finančno zahtevna, upoštevati pa je potrebno tudi akustično razliko med domačim Hi-Fijem in moderno koncertno dvorano, ki zvočni sliki naredi medvedjo uslugo. Vsekakor pa se v upanju na žive izvedbe albuma pustimo presenetiti.