XIU XIU: ANGEL GUTS: RED CLASSROOM

Polyvinyl, 2014

Plošča Nina, ki jo je Jamie Stewart s svojo zasedbo Xiu Xiu kot ovekovečenje dela slavne vokalistke Nine Simone ponudil v samem zaključku preteklega leta, še zdaleč ni razkrivala tega, kar prihaja. Novega zvočnega poglavja. Nina, topel, jazzovsko obarvan in nekoliko nenavaden studijski izdelek, posnet v pičlem dnevu, danes, po pravkar izdani plošči Angel Guts: Red Classrom lahko razumemo kot nujni ventil, skozi katerega je lahko Stewart prekanaliziral vso morbidnost, znotraj katere se je pustil ujeti. Davek, ki ga je za poglabljanje v najtemnejše kotičke svoje zavesti plačal, ni bil skromen.

Upiranje konformnosti Stewart izrazi že v uvodni skladbi, ko po dobri minuti morbidnega podrsavanja po kitarskem trupu skladba Angel Guts: preide v šum vijočega se vetra, ki se lagoma umika in pojenja. Začutiti je teatralnost, kot bi za sabo zaprli duri in v prizoru ugledali Stewartov oblikovani svet nasilja in seksualnosti, še najraje kar v paru, povzet po ideji istoimenskega japonskega filma noir iz sedemdesetih let minulega stoletja. Zvočna premisa, ki nas pričaka, se napaja v upočasnjenem elektronskem ritmu, ponavljajočih se sintetizatorskih tonih in mnoštvu industrijskih šumov, ki spremljajo trhel Jamiejev vokal.

Surovost in utesnjenost, vpeti v obsesivno Stewartovo izpovedovanje, raje kot kakofoničnost izrisujeta nenadejano sintezo, kot bi Stewart v poglabljanju in brodenju po temačnih hodnikih našel manjkajoči kos sebe. Krhkosti je našel pravi zvočni komplement, tak, ki se ne sramuje svojega tematskega izvora. Po novem se drugačnost ne trudi biti drugačna in tudi Stewart se je ne trudi olepševati. Zvočno jo zaznamuje tako, kot je o njej zaznamovana družbena zavest, ter jo pri tem vodi v ekstreme. Z njo Stewart obračunava tudi s fascinacijo nad pop godbo, ki je tako odkrito vpletena v zadnje studijske izdelke Xiu Xiu. Ti so navkljub prirojeni nemirni avtorski abrazivnosti združevali premiso, znotraj katere se je Stewart pri svojem vzorčenju popa že kar udomačil. 

Mirnost pri idejno tako nemirnem avtorju pa bi lahko dojemali kot bolehni ud, ki ga je potrebno odstraniti in Angel Guts: Red Classrom se tekom štirinajstih skladb trudi oblikovati glasbeno poglavje, precej bolj sovpadajoče z zgodnjim udejanjanjem Xiu Xiu. Pa vendar Stewart pri snovanju nove podobe Xiu Xiu ni povsem radikalen. Koketiranje s Scottom Walkerjem in njegovo atmosferičnostjo, kot tudi zgodnjim newyorškim no waveom in njegovo neposrednostjo, je tekom plošče Angel Guts: Red Classrom vseprisotno, a slednje še ne pomeni, da je znotraj njih porazgubljen tudi duh Xiu Xiu. Stewart s pogumno odločitvijo po iskanju novih ekstremov ohrani čutno idejnost zasedbe ter prikaže, kako enostavno je vsakič znova pretopiti idejnost in čutnost pop skladbe, denimo Bitter Melon. V tako turobni obliki Xiu Xiu še nismo slišali.