YGT: Sinking Ship

King Deluxe, 2019

Domača zasedba Your Gay Thoughts - avdio-vizualni trio Gregorja Kocijančiča, Fejzota Koširja in Mine Fine, starih znancev ljubljanske scene, klubskega maratona Radia Študent in plesne estrade kolektivov Don't Make New People ter Sezam - se nam tokrat pod skrajšano verzijo imena YGT predstavlja z novim albumskim izdelkom Sinking Ship, ki je izšel pri kanadski založbi King Deluxe. Sveži material predstavlja njihovo prvo dolgometražno izdajo po triletnem premoru od debitantskega albuma The Watercolors, vendar pa zasedbe v vmesnem času vseeno ni nažirala prokrastinacija. Njeni glasbeni poti so se namreč odpirala številna vrata in jo vodila med koncertiranjem, izdajo EP-ja, produciranjem remiksov in koprodukcijo plošč z drugimi skupinami, hkrati pa je bila še vedno dejavna v sferi lokalne klubske in obklubske umetnosti.

Pod izdajo se tudi tokrat podpisuje tudi še Luka Uršič, ki pa je v vmesem času že ubral samostojno pot in izdal lastni album Get Well Soon, dodatno pa v nekaterih komadih štrene razteguje in razčesuje še pozavnist Žiga Murko. Končni produkt sodelovanja tako ni umetniški trk, pač pa koherentno prelivanje popoidne senzibilnosti in jazzovske misterioznosti, organske in elektronske zvočnosti, kar pa seveda tudi nikakor ne preseneča, saj sta oba, tako Gregij kot Fejzo, tudi dolgoletna DJ-a in tako izkušena v spajanju na prvi pogled težko združljivega.

Delo se tako približuje trendom zlivanja raznolikih zvočnih miljejev v sodobni pop in jazzovski glasbi. Najbolj se zvok plošče približa ustvarjalnemu krogu melting-pot milenijcev, kot so Shigeto, Jameszoo ali mndsgn., s tem pa tudi založbam Brainfeeder, Ghostly International in v največji meri seveda njihovi aktualni založbi King Deluxe. Izbira založbe je posrečena, saj se YGT z njo, milo rečeno, ujemajo kot rit in srajca. King Deluxe namreč izdaja številne podobne, žanrsko neotipljive, a smiselne dvoživke elektronskega jazza.

Že druga YGT izdaja pri omenjeni založbi nakazuje na veliko profiliranost oziroma dodelano predstavo benda o tem, kje je njegovim članom mesto pod svobodnim soncem. Občutek dozorelosti zasedbe še dodatno podkrepi dodelanost produkcije in aranžmajev z albuma, ki v primerjavi s predhodnim ni tako poln samosvojih, sicer izredno kreativnih idejic, ki pa so se mestoma precej okorno oklepale rdečih niti komadov. Nova izdaja tako sicer resda ponuja manj unikatnih utrinkov, a tiste, spoznane kot vredne, in kar je verjetno še pomembneje, kontekstu primerne, dobro inkorporira v celostno zvočno podobo izdelka. Tovrsten primer dobre prakse je denimo komad Eleventh Century, v katerem se med seboj povsem fluidno mešajo in medsebojno pomenkujejo precej raznoliki melodični motivi in občutja.

Razen manjših izboljšav tako precej značilen zvok Your Gay Toughts ni doživel kakšne večje prevetritve, a ob poslušanju albuma to ne zmoti. Seveda bi lahko člani skupine še vrsto let eksperimentirali, na zabavah jemali kroglice pregelk in se poskušali obdržati na magični peni mladosti, polni kreativnih izbruhov, novih začetkov in stilskih preporodov, ki pa so največkrat premalo stabilni, da bi dopuščali dolgoročno nadgradnjo in obstojnost. Tako zrelost stilske stabilnosti na drugi strani nastopa kot alternativa, ki omogoča ravno to koherentno povezovanje in izdelovanje izdelkov z repom in glavo, a žal zavoljo žrtvovanja veliko malih, sicer raznolikih in bleščečih se drobcev. Drugače precej obrabljena dilema, mar ne?

Občutno dorasel je tudi zasedbin umirjen odnos do apokaliptične tematike minevanja, propadanja in samote, ki je naslovljena tako v besedilnem kot grafičnem smislu z oblikovanjem fizične in digitalne podobe izdaje. Kljub precej topli avri benda poslušalec težko odmisli, da skupina naslavlja nas vse, naše bivanje, ki v ožji in širši sliki stalno tone h koncu. Realizacija minljivosti je del odraščanja, zdrava predelava eksistencialnih problemov pa ključ do odraslosti. Tu skupina YGT spet opravi zrelostni test, saj motiviko minljivosti precej ležerno zamuzicira in oživi trenutke izbruhov lepega navkljub okoliški puščobi. Brez revolucionarnih teženj ter z njimi razočaranj pa tudi zvočna slika vseskozi ostaja mehka in ne prenasičena, s tem pa poslušalcu omogoči čas za razmislek in ponotranjanje izkušnje.

Če na tem mestu povzamemo, album Sinking Ship je celosten in izpopolnjen izdelek, s sicer nekoliko zmanjšano količino mladostniške zvedavosti, a z občutno uravnovešenostjo in modrostnim obrazom odraslosti. Morda bi lahko rekli, da predstavlja iniciacijo skupine, katere rast smo na ljubljanskih odrih lahko spremljali prav od njenih prvih korakov. Pomembno je omeniti še, da so glasbeno zrelost tokratne izdaje prepoznali tudi številni mednarodni umetniški portali od Nownessa do xlr8r-ja, čemur je morda pripomogla tudi dopolnitev oziroma opolnomočenje albuma s hipnotičnim kratkim filmom ustvarjalca Sama Masona.