Yung Lean: Stardust

Year0001, 2022

The meme, the myth, the legend so tri grobo orisane postojanke Yung Leana, ki bi ga bilo zaradi njegovega renomeja nesmiselno podrobneje opisovati in ob tem pojasnjevati, v čem je njegov štos, pa vseeno … Naj za tiste, ki ste prestari, ali pa za tiste, ki ste morda že celo premladi, spomnimo, da je Jonatan Leandoer švedski mladenič, ki je pred natanko desetletjem razburkal spletne vode hiphopa, s tem pa razburil predvsem stare glave, ki so se nekoč izobraževale pod taktirko neomadeževanega starošolskega liričnega rapa. Lean je na sceno udaril senzacionalno kot buldožer in porušil temelje te tradicionalne raperske šole ter pri rosnih šestnajstih postal eden ključnih akterjev, ki so postavili fundamente novim strujam hiphopa, kot sta cloudrap in emo trap. Z druščino enako žalostnih in glasbeno drznih Sad Boysov ter duhovnih bratov iz kolektiva Drain Gang je zadnjih deset turbulentnih let z albumi in mikstejpi kot s poglavji v bildungsromanu popisoval svojo zgodbo, svoje odraščanje, svoje življenje. Najnovejše poglavje je Lean naslovil Stardust, in čeprav je izdaja formalno skromno poimenovana kot mikstejp, je zato še ne smemo preskočiti in zanemariti.

Plata Stardust postreže s klasičnimi in pričakovanimi komponentami vsakega izdelka Yung Leana. Slišimo lahko klasične sintovsko-elektronske in zračne produkcije, čez katere Jonatan s švedskim naglasom na trenutke momljajoče zblojeno lovi ritem, drugič pa malodane s posluhom gluhega človeka in s pomočjo autotuna fuša čez podlage. Vtis takšne amaterskosti je Leanova stalnica, ki je postala že kar samosvoj umetniški izraz, dobro znan njegovim fenom, še bolj pa njegovim hejterjem. Njegova edinstvenost, ki jo spremlja brezsramna nonšalanca, tako ne pušča odprtih vprašanj – ali pališ ali pa pač ne. In očitno je, da številni prepoznajo določen čar v Leanovem ustvarjanju, saj se po desetih letih kljub neštetim sodbam, predvsem tej, da je kvečjemu zgolj in samo meme, Lean s svojo ekipico producentov še vedno izpopolnjuje, nadgrajuje in odkriva nove poti v hiphopu. 

Najfrišnejše prijeme na plati Stardust zaznamo na ravni produkcij, ko nas že s prvim komadom Bliss butne omikronsko nalezljiva semplana basovska linija sintovskega komada На заре sovjetske zasedbe iz osemdesetih let Альянс. Gromozansko vrednost hitiču s silno prezenco in še silnejšim vokalom doda FKA Twigs, s katero Lean prepeva v duetu ali pa si izmenjujeta kitico za kitico, verz za verzom, adlib za adlibom. Med preostalimi gostovanji na plošči zasledimo še Leanove vdane pajdaše. Thaiboy Digital se v komadu Starz2theRainbow pobaha o svoji jakosti, Ant Wan z materinščino opomni, da poslušamo pljuvaštvo dečkov s Švedske, Bladee in Ecco2k pa v pesmi Summertime Blood, ki jima je s hudomušno hyperpop podlago povsem pisana na kožo, s simboličnimi impresijami nežno prepevata o tegobah življenja in metafizičnih vprašanjih. 

Zvesta garda producentov po razigrani prvi polovici plate, ki doseže vrhunec z EDM-dropom v pokalici All The Things, v drugi polovici umiri intenziteto, s čimer se Leanu odpre prostor za naslavljanje ranljivejših tematik – zmede, osebnostne krize ali izgube ljubezni. Za podporo svojemu producentskemu moštvu je Lean iz naftalina povlekel celo Skrillexa, čigar podlagi pa v obeh primerih bolj ko ne zasenčijo vokali, prvič Leanovi z ljubavnim slatkišem Lips in drugič Bladeevi in Ecco2kejevi s prej omenjenim popevanjem.  

Format mikstejpa, s katerim se ponaša plata Stardust, se dandanes večinoma uporablja za manj premišljene, kohezivne izdelke, ki so pogosto skupek skorajda naključno skupaj vrženih novih komadov. To bi zaradi raznolikih produkcijskih stilov lahko očitali tudi plošči Stardust, pa vendar z besedilnega vidika zaznamo naslovu primerno ponavljajoče se opevanje zvezd ali lune, na tematski ravni pa se Lean pogosto vrača k izgubi, bodisi ljubljene osebe bodisi samega sebe, svojega jaza ali samozavesti in gotovosti v nepredvidljivem življenju, v katerem je sreča kljub uspehu le občasna znanka. Yung Lean z mikstejpičem Stardust, ki vendarle ne nosi častnega naziva albuma, vseeno potrjuje, da se ustvarjalno še ni sprevrgel v prah, njegova zvezda še sije, se levi in prerojeva, zadnje poglavje pa še zdaleč ni napisano.