Miha Vipotnik: Video umetnost iz različnih pogledov

V prihodnje pol ure boste lahko slišali odlomke iz otvoritve retrospektive Mihe Vipotnika, ki se je odvila v dvorani Slovenske kinoteke. V celoti se je odvila le slovesnost, retrospektivo pa smo delno lahko gledali tudi na Bazi slovenskih filmov, saj bi se sicer morala vrteti v dvorani vse tja do junija, ampak se zaradi očitnih razlogov ni. Potekati bi morala pod naslovom Miha Vipotnik: Obrazi analognega/Kvantizacija rdeče.

Retrospektiva 66-letnega diplomiranega slikarja, ki je končal podiplomski študij videa in televizije na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, zajema delovanje med letoma 1974 in 2018. Kako je do retrospektive prišlo in kaj pomeni za prihodnost, je na kratko očrtala Barbara Borčič iz postaje DIVA iz SCCA v Ljubljani, ki je skupaj s Petrom Cerovškom program tudi zasnovala:

Izjava

Ob retrospektivi so odprli tudi razstavo Mihe Vipotnika. Kaj jo odlikuje, nam bo ponovno povedala Borčič:

Izjava

Z umetnikom Miho Vipotnikom se je po prvem sklopu projekcij pogovarjala Melita Zajc, velika poznavalka njegovega dela. Na začetku je izrekla posebno zahvalo vsem, saj je spomnila, da video film še v prvem desetletju tega stoletja ni bil obravnavan kot del slovenske kulturne dediščine in zato marsikje niti ne predvajan, tudi v Slovenski kinoteki ne. Melita Zajc:

Izjava

Melita Zajc je analizirala tudi film Smeh Mihe Vipotnika, ki je lahko kratek, lahko pa tudi ne. Njen opis vam bo na kratko prikazal tudi na kakšen način se Vipotnik loteva video filmov:

Izjava

Vipotnik v svojih delih raziskuje alternativne potencialne rabe novih tehnologij in njihove infrastrukture. Po besedah Melite Zajc je eno najbolj neraziskanih področij tehnologij, njihova družbena razsežnost. Torej, načini kako tehnologije uporabljamo. Melita Zajc:

Izjava

Danes je seveda popolnoma drugače. Stroje stalno popravljamo, prilagajamo in spreminjamo. V kinih pa se je recimo začelo jesti in pogovarjati. Nekateri so se temu tako prilagodili, da so začeli filme pretakati z interneta in jih raje gledajo doma. Danes torej ena ob drugi obstajajo različne rabe filmske tehnologije in različne rabe filma. To pa so lahko isti filmi. Miha Vipotnik te različne rabe in strukture presega. Kako v ta kontekst sodi njegov Videogram? Melita Zajc:

Izjava

Ampak kot obljubljeno, pustimo še umetniku, da sam spregovori, kot je z Melito Zajc spregovoril na pogovoru na odprtju svoje retrospektive. Debata je namreč nanesla na način prikaza, na pogled, ki ga ujame kamera in konkretneje, na prikaz nelagodja.

Izjava

Sicer pa Miha Vipotnik ni bil le videast in slikar, organiziral je tudi festival, v Združenih državah Amerike pa je tudi predstavljal slovensko umetnost. Dela pa tudi z mladimi. Predaval je na primer v Bejrutu in Libanonu, kar je prav tako zaznamovalo njegovo delo na področju videa. 

Izjava

Še ena posebnost dela Mihe Vipotnika pa je gotovo ta, da je začel leta 1975 sodelovati s slovenskim nacionalnim radiem in televizijo, takrat imenovano še RTV Ljubljana, kasneje RTV Slovenija, kjer je z ekipo inženirjev in tehnikov eksperimentiral z elektronskim signalom in manipulacije apliciral v eksperimentalne videe, TV uvodnike in glasbene programe. Kako je to izgledalo?

Izjava

S tem smo prišli do konca Destilatorja, v katerem ste lahko slišal odlomke iz otvoritve retrospektive Mihe Vipotnika, pod naslovom Obrazi analognega/Kvantizacija rdeče, ki se je konec januarja odvila v Slovenski kinoteki v organizaciji Zavoda za sodobno umetnost SCCA.