Diskurz "Vuko-jebina"
Začnimo na koncu, s prispevkom, ki ga je k debati po dogodku Feminizem nekoč in danes, ki je v torek potekal v Slovenskem mladinskem gledališču, podal direktor SMG, Tibor Mihelič Syed. Syed je, preden je zastavil svoji vprašanji, povedal, da je ob najavi gostji večera prejel (citiram) »/…/ pol-ogorčen mejl ene izmed slovenskih feminističnih sekcij, češ da resno problematizirajo udeležbo govornice dr. Godina na tem večeru.« Podal je tudi svoj odgovor na ta pomislek in sicer: »/… jaz sem jim seveda odgovoril: tudi jaz se ne strinjam z njenimi stališči, ravno zaradi tega mi je pa všeč, da je tukaj, ravno ti večeri so namenjeni temu, da postavite njena stališča pod vprašaj.«
Vsekakor je ta »anekdota« skrajno pomenljiva, če pripoznamo troje. Prvič: Godina je oseba na poziciji družbene moči, s katere že desetletja podaja enako mnenje o feminizmu in pri tem vselej uporablja enak diskurz, ki ne proizvaja produktivne kritike feminizmov in nima nikakršne, razen zaviralne, funkcije v feminističnem diskurzu. Našteto je bilo javno že večkrat pripoznano in nikakršne potrebe ni bilo, da se to pripoznava še enkrat.
Drugič: s tem, ko Godina kot jasno opredeljen akter sodeluje v debati o feminizmu in privzame pozicijo moči, ker je pozicija moči jasno tista, ki jo Godina zavzema, je feministična pozicija a priori tudi v debati, katere osrednji predmet je feminizem, postavljena v podrejeno pozicijo, iz katere mora pod vprašaj postavljati stališča, ki so s pozicije moči nenehno reproducirane. Kar onemogoča kritično izmenjavo mnenj, kajti feminizem si mora v tovrstni debati na metaforični ravni šele izboriti pravico do golega obstoja.
Tretjič: nikakor ni irelevantno, komu v javni diskusiji dodelimo glas. Nabor sodelujočih je bil s tega stališča trojno zgrešen. Godina je nastopila kot tisti akter, ki utrjuje obstoječe družbene matrice, sopostavljeni pa sta ji bili Manca G. Renko kot druga gostja večera ter Katja Perat v vlogi moderatorke. Pri tem ni nepomembno, zlasti glede na potek večera, da sta tako prva kot druga od Godine občutno mlajši, imata manjšo družbeno moč in manj vidni poziciji. S tem sta a priori v podrejenem položaju, omizje pa že na površini ne deluje uravnovešeno.
Tolikanj bolj zaskrbljujoče je, da sta tako ena kot druga objavili več postfeminističnih člankov, s čemer se tako ena kot druga postavljata v skrajno problematično točko v odnosu do feminizma. V končni fazi pa – morda nezavedno? – s postfeminizmom pravzaprav ponovno utrjujeta pozicijo Godine, zaradi česar niti ne predstavljata proti-pola, ki bi bil v zreli debati nujen. Sodobni feminizmi tako na debati Feminizem nekoč in danes, sploh niso imeli dejanskega predstavnika, zaradi česar je bila edina realna funkcija debate zgolj utrjevanje obstoječih hierarhičnih razmerij in masturbacija, češ »glejte to smešno Godino.«
Še tolikanj bolj nesprejemljivo pa je tisto, kar se je na debati dejansko izvajalo. Razprava se je namreč že v začetku prevesila v predavanje Vesne Vuk Godina, v kateri je dobil krila njen kvazi-akademski, realno dogmatičen, mačističen diskurz. Katja Perat in Manca G. Renko sta obmolčali, obsedeli kot dve tepki, kot poslušni hčerkici. Le tu in tam sta z neartikliranimi, najstniško naivnimi vpadi posegali v buhtečo maso nonsensov, ki jih je proizvajal materinski »Godina stroj«.
Ne rečem: imeli sta težko nalogo, ampak za začetek bi, morda, lahko vsaj Katja Perat kot moderatorka pripoznala, da je diskurz Godina privzel mesto, ki mu na debati ne pritiče in da je Godina sama začela privzemati pozicijo matere. Matere, ki poskuša z besedno vihro, čenčavimi primeri - kot branjevka na trgu je brezvsebinsko opravljala svoje sodelavke in ocenjevala IQ slovenskih političark - ter zlorabo antropologije kot vede, ki jo je večkrat prikazala kot enotno, dogmatično polje soglasnega mnenja, uveljaviti premoč nad hčerkama, ki je ne more uveljaviti nad moškim.
Totalna družinska drama, skratka, ki pa še zdaleč ne bi smela biti spregledana ali z lahkoto odpravljena. Izvajanje Godine na dogodku je bilo absolutno nesprejemljivo. Izjavljala je reči kot so, da feministke itak ne znajo francosko, da jo je sram, da je ženska, da so današnje ženske na visokih pozicijah sramota za naš spol, da so sodobne feministke krive krize, ki se dogaja v kapitalističnih državah, da so sodobni feminizmi oz. po Godini, feminizem v ednini, zgolj jamrarija itd. Javno se je sklicevala na Lacana in Levi-Straussa (in nobenega kasnejšega teoretika), nato pa Simone de Beauvoir oklicala za zastarel vir, pri čemer je jasno pokazala, da niti ne ve, v katerem času je de Beauvoir živela, kajti razglasila je, da je od Drugega spola minilo že kar sto let.
Nenehno se je sklicevala na svojo pozicijo dr. socialne antropologinje in stališče antropologije kot vede vzpostavljala kot nekaj enotnega, nekaj dogmatičnega. Antropološka dognanja je predstavljala kot edine veljavne fakte, ne oziraje se na sodobna dognanja drugih ved in znanosti, npr. sociologije kulture in nevroznanosti, ki njenim izvajanjem absolutno nasprotujejo. Svoje trditve je pogosto pospremljala z ''in pika'', kar je kajpak v nasprotju z vsakršnim diskurzom, ki bi rad bil znanstven. V tej luči je tolikanj bolj sporno, da je nenehno zatrjevala, kako se otepa vsega, kar je ideološko in ni pripoznavala, da je tudi njen diskurz absolutno takšen: ideološki. Še več: da je ideološki na najslabši možni način.
»Zapackanost« z ideologijo pa je prav tisto, kar je nenehno in najbolj goreče očitala feminizmu. Majčkeno nekonsistentno, kajne? Pa Renko in Perat? Jah, nič. Dobesedno. In to ni manj problematično. Ravno narobe. Pa naj, v ideološkem duhu zaključim ta tekst in se vrnem k izviru moči. Tibor Mihelič Syed je takole postavil vprašanje Manci G. Renko.
TIBOR: »Še eno vprašanje za Manco … Če že govorimo o univerzalnem … kaže se, da … dejmo reč feminizmu al' pa različnim oblikam feminizma 'poskus emancipatornega diskurza'. Zakaj slej ko' prej vsi emancipatorni diskurzi naletijo na ideološko polje, ki jih pozauga?«
MANCA: »Z'lo mi je žal, da vas moram razočarat … (Smeh Katje Perat v ozadju, ki skorajda preglasi Mančin mili glasek.) Jaz vam ne znam na to odgovorit.«
Perfektno. Naj na to vprašanje, ki takole prefinjeno izraža tudi določeno stališče, ne odgovori le »Godina stroj«. Zato, Tibor, ponujam svoj odgovor na vaše vprašanje: naslednjič, ko boste šli kakat, poglejte svoj kakec ali pa ga ne poglejte. Kakorkoli že. V vsakem primeru se pač zgodi, da greš na stranišče, potegneš vodo, pa si spet v ideologiji.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
in zekuga je ta grda rt na slik?
Odličen tekst! In zelo zabaven!
gola prakticira Zen
razumem, da feministke niso bile navdušene nad stališči godine. toda bolj sporno se mi zdi, da bi se več vprašali 'zakaj povabiti godino?' 'če že povabiti godino, zakaj ne povabiti retorično močnejše feministke kot mance g renko?' 'ali naj ne bi bila moderatorka nepristranski in profesionalen?'
o tem bi bilo tudi fajn kaj napisati, ne pa samo kur**ta godino.
Nika: Ko sem videla napoved dogodka, je bila moja reakcija zelo podobna tvoji. Upala sem, da bom lahko javno govorila o postfeminizmu in njegovem kvarnem učinku. Ampak žal je dogodek prinesel vulgaren diskurz, ki se mi ga je zdelo nujno vzet v precep. Manca G. Renko in Katja Perat nista skupno na dogodku govorili niti 10 minut. Jasno je bilo le, da feminizmov ne poznata in da nista dorasli situaciji, ki je na dogodku nastala. Vsekakor pa menim, kot sem zapisala v članku, da je njuno izvajanje izven tega dogodka postfeministično in absolutno ni v skladu s sodobnimi feminizmi. Kar je absolutno problematično, ker se preko postfeminizma kvazi-od-znotraj utrjujejo obstoječa hierarhična razmerja ter spolna razlika. Članek sem hotela zastaviti predvsem kot kritiko politik "podeljevanja" javnega glasu ... Hotela sem tudi poudariti, da sta poziciji Godine in Renko/Perat realno skrajno bližnji. Kar pomeni, da feminizem ni imel svojega predstavnika na tem dogodku. Osebno se mi zdi najbolj problematičen tip/struktura diskurza o(b) feminizmu v javnem prostoru. (Se opravičujem za zatipkanine/razsekanost teksta, z mobitela pišem.)
Avtoric, prosim spremeni naslov v "moja diareja o...". Zgleda da je to tvoj najnovejši 'kakec'.
Sicer pa, boj je očitno zaman. Objektivnost v znanosti bo prinesla neprijetno resnico, ki bo pojasnila marsikaj: https://www.iqcomparisonsite.com/SexDifferences.aspx
ANON22: V zadnjem odstavku parafraziram ter v zaključni povedi citiram Slavoja Žižka, tule je povezava do posnetka: https://www.youtube.com/watch?v=AwTJXHNP0bg
V kolikor citirate povzetke znanstvenih raziskav, predlagam, da uporabljate novejše vire, navedeni povzetek se nanaša na raziskave iz leta 1980, 1983 in 2004. Prilagam povzetke raziskav iz lanskega leta: http://www.pnas.org/content/112/50/15468, http://gender.stanford.edu/ne...
Pa da ne bo pomote: obstoječa znanost ravno tako kot druga družbena polja (lahko) zapada hierahičnim razmerjem in ni nikdar izvzeta iz sočasnih družbenih matric. V branje predlagam sosednji članek: http://radiostudent.si/kultura/dlako-z-jezika/vsevedna-znanost-o-mo%C5%A...
"Gonja za žensko prevlado na vseh področjih", "ženski nagoni so anti-civilizacijski, " tako kot je škodljiv socializem ampak tega ženske ne bodo nikol pogruntale ker to gre kontra njihovi naravi, njihovi intuiciji" - takšne bedastoče seksistične esencialistične izjave vedno znova potrjujejo, da je še prekleto pomembno in dobro, da obstajajo tisti in tiste, ki jih tako nerazumevanje feminizma, socializma in v končni instancni človeških nagonov ter sovražni komentarji ne ustavijo in si vsak dan prizadevajo za odpravo takšnih in drugačnih družbenih neenakosti.
Pa srečno v "denegrativni" "zahodni" "civilizaciji".
Feminizem v obliki, kot ga poznamo danes, služi kvečjemu še za osebno promocijo določenih posameznic (in posameznikov), ki z njegovo pomočjo poskušajo graditi nekaj karieri podobnega.
Tekom zaostrovanja situacije v Sloveniji in po svetu (posledice še vedno rastoče imigracije, bližajoči se finančni polom) pa lahko pričakujemo, da se bodo tudi odnosi med spoloma dokončno uredili v skladu z naravnimi zakonitostmi.
Že zdaj pa velja, da z javnim intelektualiziranjem ženske v moških očeh ne pridobijo na vrednosti. Večina nas dejansko čuti celo nasprotno.
Meni je pa najbolj smešno, ko se v razprave o feminizmu ipd. emancipatornih gibanjih vnese znanost. Ta nima s tem nobene veze. Povsem brezpomensko je, kaj znanost dokaže. Ne glede na to, ali znanost dokazuje, da med spoloma ni razlik na večini področij (na nekaterih pa so in to očitne), bi prav lahko ugotovila obratno. Ampak to nima veze s tem, ali je smiselno ženskam podeljevati pravice, se boriti za izenačevanje plač itd. Znanost ne pozna morale in tega se levičarskim "progresivcem" ne da dopovedati očitno ... prav tako se jim ne da dopovedati, da "povprečne razlike med skupinami" (ki jih raziskuje znanost) ne pomenijo razlik med vsemi možnimi pari članov vsake izmed skupin. Če rečemo, da so moški višji od žensk, se razume, da to velja v povprečju in da najdemo tudi moške, ki so nižji od povprečne ženske. Ne razumem, zakaj bi bilo sporno, če razlike ugotavljamo tudi na področjih sposobnosti ... in ne razumem, zakaj ma to kake veze z moralo. A bi bilo ženske smiselno diskriminirat, ker so pač nižje? Tisti članek Mirne Berberović je pa itak lol ... je polno kritik spodaj, samo si feministke očitno nadenejo plašnice na ušesa, ko slišijo kaj takega. Takrat je govorila o tem, kako je "znanost" v pizdi, ker legitimira nek družbeni red, tu vidimo kako A.R. to isto znanost uporablja za zagovor svojih tez. lol znanost je očitno ok samo, ko govori v naš prid.
Problem feministk je, da se (tako kot še marsikatere druge skupine) gibljejo v zaprtih družbah, kjer itak ne morejo doživeti kritike. Kar pomeni, da tudi kritičnost do same sebe težko razvijajo. Pol pride pa neka Godina pa namesto, da bi se ji smejale, ker je glupa in z levo roko pometle z njenimi kvaziargumenti, ostanejo tiho.
Glede samega prispevka se mi zdi pa čudno to, da ni nobenega dobesednega citata Godine in da ni posnetkov izjav.
http://www.dsps.si/uploads/1/0/7/6/10762945/zakaj_patriarhija.pdf
za vse feministike, ki slučajno niso vedele, "da so moški nasilni do žensk, ker jim to prinaša reproduktivne prednosti. Moški, ki omejuje žensko, je bolj gotov, da je dejansko sam oče otrok svoje žene in hkrati omejuje druge moške pri razširjanju njihovih genov"
ter tiste, ki se še vedno sprašujejo "ali se je smiselno truditi, da bi dosegli popolno enakost in delitev dela v vseh poklicih? Ali so razlike v plači posledica diskriminacije žensk ali česa drugega? Čeprav nekateri nočejo priznati, žensk v povprečju ne zanimajo tehnični in inženirski poklici, zato bodo verjetno v takih poklicih vedno v manjšini"
Administrator bi verjetno moral razmislit tudi o tem, da ne briše samo sovražnega govora, ampak tudi trole, ki nereflektirano ponavljajo neskončne klobase pod vsakim člankom, ki vsebuje ključno besedo, ob kateri se jim vžgejo prsti. Predlagam vse na temo 'feminizem' in 'evolucijska biologija', tu se pogreva vedno isti šmorn brez vsake veze s prvotno vsebino članka. Še malo, pa se bojo troli začel kregat o tem, kaj zares pomeni 'Resnica'.
Snežakov komentar odraža ideje, ki močno spominjajo na članek enega izmed članov Znanstvene Redakcije (hint: Andraž Matkovič). "Povsem brezpomensko je, kaj znanost dokaže" lahko izjavi le nekdo, ki nima povsem osmišljenega cilja oziroma namena znanosti. No, če je govora o jokajočih glistah ter nategunskih korporacijah, ki prodajajo aplikacije za izboljšanje kognitivnih sposobnosti, pa bi se s to izjavo celo pogojno strinjal.
Znanost sama po sebi vsekakor nima inherentne morale, očitno pa je "kritičnim umom" leta 2016 nekaj povsem normalnega utemeljevati družbena razmerja na podlagi "povprečnih razlik med spoloma," kot je na primer telesna višina.
Ob branju komentarjev in zgoraj citiranega članka je srat prijelo Agripino.
- meni je smešna že predpostavka, da obstaja nekaj takšnega kot so sposobnosti, in da obstaja nekaj takšnega kot znanstveni termin. naturalizacija termina preko reifikacije ob analogiji s telesno višino, je naravnost absurdna. govoriti o nekakšnih mentalnih sposobnostih je tako nerefleksivno, tavtološko, zdravorazumsko in preprosto bebasto, da se mi zdi samozaverovano govorjenje o amoralnosti znanosti v trenutku, ko je uporabljen ta termin, nekaj skrajno smešnega. tu odpove vsako mišljenje, na to je težko kakorkoli odgovoriti, to je osupljivo. podobno je, kot psihotiku razlagati, zakaj je njegov stavek v danem kontekstu nesmiseln. za vsak njegov stavek rabiš par strani teksta.
- znanost je sicer res amoralna, ampak je vpeta v konkretne zgodovinsko-družbene razmere. to ne pomeni, da sta gravitacija ali kroženje Zemlje okoli sonca vpeta v konkretne družbene razmere, zagotovo pa je vanje ekstremno vpletena psihologija, ki je poleg sociologije in ekonomije ena velikih sramot dvajsetega stoletja. nobena druga disciplina se ni tako samozavestno ločila od vsakršne samorefleksije, vsakršne kontekstualizacije svojih wannabe konceptov in se poskušala na tako vulgaren način pajdašiti s statističnimi metodami in naravoslovnimi vedami. ne samo, da so te tri discipline povzročile ekstremne etične in politične katastrofe, te katastrofe so povzročile zaradi svoje epistemološke degeneriranosti in kvazinevtralnosti, nevtralnosti, ki je ni, saj so do konca pogreznjene v zdravorazumske, to je ideološke, predpostavke svoje dobe.
Mora obstajat nek nivo debate, vsaj na RŠ, ki je še zadnja baza javnega mišljenja v tej državi.
Strinjam se z Alešem: samo sklicevanje na ključne besede, ne glede na konkretno vsebino, je znak drsenja javnega prostora v nepovrat; predstavlja osnovno držo tega časa in prostora, da se lahko kdorkoli kakorkoli kamorkoli vtika (poudarek je na kakorkoli), da so reprodukcijska družbena sredstva (institucije, znanja, mentalna orodja) z nekakšno ideološko prvotno akumulacijo dostopna vsakomur, ki se zanje najbolj agresivno zagrebe. In predvsem to odvrača pozornost od politično in drugače zelo relevantnih debat, ki jih izhodiščni članki odpirajo.
Ker tu tema ni ali feminizem ja ali ne. Feminizem tu je JA. To je predpostavka. Govori se o tem, kakšen je ta feminizem, ki se reproducira v najbolj uglednih institucijah, kako delujejo subjekti, ki ga reproducirajo, in to, kaj to delovanje pove o našem širšem političnem spektru.
“As all advocates of feminist politics know most people do not understand sexism or if they do they think it is not a problem. Masses of people think that feminism is always and only about women seeking to be equal to men. And a huge majority of these folks think feminism is anti-male. Their misunderstanding of feminist politics reflects the reality that most folks learn about feminism from patriarchal mass media.”
Jah, feminizem problematizira tudi paternistično obarvan diskurz kot ga je videti prav v teh komentarjih ("ker sem jaz tako rekel", "kaj se cmeriš", izbiranje strani kot da gre za fuzbal ...). Pa ni bistveno kdo govori, ter kako se opredeli, saj je debata na takem nivoju v vsakem primeru popolnoma nesmiselna. Prav tako lahko "matematizirana" znanost v tej debati igra vlogo le, če se do njenih izsledkov (in nje same) kritično pristopa, sicer lahko samo vsakdo lepi karkoli mu/ji že paše ...
So pa zvajanje z dejanske teme pogovora, repeticije ob katerih te boli glava ipd. seveda klasični odzivi ob opozarjanju na simptomatične točke v družbi.
Kakorkoli že, nekdo je zapisal, da ga zanima celoten pogovor. Tule je link: https://soundcloud.com/blablablablaa/feminizem-nekoc-in-danes-2112016-smg
Škoda za komente, glede na slišano je tekst vrhunski!
Anja in RKHV urednik Bobnič, zadnji štirje stavki prispevka so nadvse žaljivi do referirane osebe, ne glede na to, ali gre le za retoričen veseljaški obrat ob koncu.
Je popolnoma neprimerno za novinarja, meče pa tudi slabo luč na RŠ, česar si kot sodelavka ne želim. V kolikor se komentarje ureja, naj se novinarje poduči o osnovni etiki.
Lp,
Katarina S.
Katarina: Osebno Dlako jemljem kot oddajo, v kateri je dobrodošla ostra kritika. Sama sem zgolj parafrazirala Žižka in ga v zadnjem stavku citirala, kar se mi ne zdi preko mere ''ostre kriitke'', ki jo zahteva format. Osebno tudi menim, da je očitek feminizmu, češ, da je preveč ideološki, eno navadno drekcanje-pekcanje. In zato je odgovor rahlo piker. To je vse. Očitno je Robert presodil enako.
Vesna Vuk Godina je bila skupaj z današnjim županom Andrejem Fištravcem s svojim programom Družabno Družboslovje, dokler je obstajal, edina ki je v Mariboru odpirala javni prostor in razprave in s tem svojim angažmajem kot javna intelektualka mestu doprinesla veliko več, kot pa kak Radio Študent, ki tukaj nima niti frekvenc. Vukojebina ste v Ljubljani, da se z nekimi poceni diskreditacijami nekih mimogrede izjav spravljate na Mariborske javne intelektualke, ko pa je bila edina ženska, ki je tukaj karkoli javnega ustvarjala, in edina ki samo zarad tega ker je v Mariboru ne propagira nekih reakcionarnih intelektualnih trendov ampak je pripravljena sprejet tudi teoretska polja kot je psihoanaliza.
Vaš radio se žal ne čuje v naši Vukojebini, zato ste popolnoma irelevantni.
(Vaš radio se žal ne čuje v naši Vukojebini, zato ste popolnoma irelevantni.)
Simon Gros,
tvoj komentar potrjuje nasprotno.
Lepo tole z Godino, me veseli. Nima pa prav neke veze s tem člankom, ki se tika izključno njenega "dilanja" s feminizmom, drugo ni pomembno.
Ocenjevanje relevantnosti relevantnosti nekega radia glede na moč njegovega oddajnika je pa tako kot, da bi kvaliteto nekega knjižnega ali filmskega naslova ocenjevali glede na velikost distribucijske mreže in posledično prodajo vstopnic.
Precej lahko je kritizirat iz Ljubljane, kjer je center slovenske teorije, intelektualko na periferiji, medtem ko pa tega, kaj ona doprinaša prostoru v katerem deluje, nihče ne izpostavi. To sem želel poudarit. Bit javni intelektualec v Ljubljani, kjer za to obstaja kulturno in institucionalno okolje je nekaj povsem drugega in veliko lažje kot pa skušat bit to v Mariboru. Tako da Godina si, kljub temu da se z večino njene teorije enostavno ne strinjam, zasluži omembo za njen doprinos družbi.
Strinjam se, da je centralizem v Slo. poseben problem (sam ga poznam bolj na področju literature, kjer je zelo zaskrbljujoč).
Zdelo se mi je le nenavadno mesto za tovrsten komentar, ker je na obravnavanem dogodku Godina lahko najmanj enakovredno zastopala svojo misel. Kritika le-te pa ni bila osredotočena na njeno provenienco, temveč na neka protislovja v njej sami (in na to se skoz pozablja, problem ni kritika feminizma, ta je le dobrodosla, temvec da je bila ubesedena nekonsistentno).
Ne, da je vazno, ampak pišem sicer iz LJ, ampak z MB zaledjem.
Komentiraj