Puritanci, jebite se!

Pozdravljeni prijatelji spektakla in vsi tisti, ki Evrovizije niste gledali. Letošnji festival evrovizijske popevke je dokazal, da je Evropska radiodifuzna zveza, znana kot EBU, dokončno podlegla kapitalu in se več kot očitno postavila na stran sionistične entitete, ki je hkrati metala bombe na Gazo in bleščice na švedski Malmö. Da je EBU prešibka za izključitev sionistične entitete iz tekmovanja, je bilo jasno že ob prvih odzivih na pozive k izključitvi, v katerih je EBU zapisala, da je Evrovizija »tekmovanje za televizijske postaje in ne vlade.«

Nobeno presenečenje torej ni, da je EBU na samem tekmovanju prepovedala palestinske zastave in transparentne s propalestinskimi sporočili. Vsakogar, ki je to kršil, česar na televiziji zaradi strogih navodil snemalcem nismo videli, so varnostniki pospremili iz dvorane in mu prepovedali ponoven vstop. Delegacijam sodelujočih držav pa je v primeru propalestinskega izražanja EBU zagrozila z visoko denarno kaznijo, ki bi si jo verjetno lahko privoščile, če bi si upale in se želele opredeliti. Do genocida v Gazi se je šele po končanem tekmovanju opredelilo nekaj delegacij, ki pa bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Sodelujočim glasbenim izvajalcem in izvajalkam Evrovizija prestavlja preveč prožno odskočno desko, da bi se lahko opredelili do genocida in s tem tvegali morebitno izključenost iz dobršnega dela industrije popularne glasbe. Toda to, da so evrovizijski glasbeniki in glasbenice karieristi, ki se politično opredeljujejo le takrat, ko jim to koristi, smo vedeli že pred letošnjim tekmovanjem.

Evrovizija je kljub pričakovanjem naposled minila brez dogodkov, ki bi nepovratno ogrozili potek tekmovanja ali njen nadaljnji obstoj. Pred začetkom sobotnega finala, ko je evrovizijski svet pretresla še vedno ne popolnoma pojasnjena izključitev nizozemskega predstavnika, se nam je morda zdelo, da je letošnje tekmovanje pogreb Evrovizije ali njeno novo rojstvo. Pač, glede na to, ali bo EBU vendarle pokazal vsaj kanček načelnosti v odnosu do Izraela. Zgodila se ni nobena od teh dveh možnosti, temveč je EBU evrovizijsko ladjo v pristanišče varno pripeljala s popuščanjem do posrednih propalestinskih sporočil, ki so jih tekom finala izražale nekatere delegacije, in z oportunističnim prilagajanjem sionističnemu kapitalu. EBU ima namreč do letos sklenjeno večmilijonsko sponzorsko pogodbo z izraelskim kozmetičnim podjetjem in glavnim pokroviteljem Moroccanoil. Vsebina pogodbe in sionistični kapital sta organizatorjem Evrovizije očitno tako sveta, da so letošnje tekmovanje evrovizijske popevke, medtem ko Izrael v Gazi izvaja genocid, skrajno »depolitizirali« po navodilih svojih krvavih sponzorjev in evropocentrične imperialne ideologije, ki se ima za objektivno.

Morda se sprašujete, zakaj bojkot prenosa Evrovizije potemtakem ni smiseln. Ogled Evrovizije je brezplačno dostopen vsem, tudi tistim, ki ne plačujejo RTV prispevka, saj Evrovizijo na pretočni platformi YouTube prenaša sam EBU. Edina vrsta bojkota, ki bi onkraj simbolike lahko vodila do vidnih sprememb, bi bilo izvajanje  pritiska na Radiotelevizijo Slovenija, da bi se sodelovanja na Evroviziji vzdržala. RTV Slovenija evrovizijski festival namreč financira v deležu, ki je sorazmeren z velikostjo države glede na ostale sodelujoče. A kaj, ko je bil bojkot puritancev usmerjen v simbolna dejanja, finale tekmovanja Evrovizije na TV Slovenija pa si je vsaj za minuto ogledalo osemsto osem tisoč ljudi.

Puritanci so bojkot izvajali tako, da so patruljirali vse, ki smo v javnosti dejali, da bomo v soboto zvečer prižgali televizorje. V obsojajočih besedah nekaterih, ki so Evrovizijo bojkotirali, je bilo celo zaznati sugestijo, da tisti, ki jo gledamo, omogočamo genocid. To, da si Evrovizijo ogledaš preko televizijskega zaslona, ne pomeni, da finančno podpiraš EBU ali sionistično entiteto. Bojkot televizijskega prenosa Evrovizije je simbolna gesta brez vsakršnih materialnih posledic.

Pri vseh pozivih k bojkotu se poraja vprašanje, zakaj so si nekateri prebujeni puritanci za izvršitev akta bojkota izbrali ravno Evrovizijo, če pa so imeli od 7. oktobra lani toliko priložnosti, da bi na druge načine dokazali svojo moralno superiornost. Kje so bili, ko je veriga hitre prehrane McDonald's javno razglasila, da izraelskim vojakom zastonj podarja na desettisoče obrokov in tako neposredno omogoča genocid v Gazi z reprodukcijo izraelskih vojaških resursov? So McDonald's, ki po lastnih besedah ostaja zavezan izraelskemu trgu, bojkotirali tako glasno, kot bojkotirajo Evrovizijo? So enako načelno zavračali ocvrt krompir, kot zavračajo Raiven in Veroniko?

McDonald's je poleg izraelske vojske kar enainštirideset let sponzoriral tudi Olimpijske igre. Te bodo letos potekale v Parizu, med njihovimi sponzorji pa najdemo tudi multinacionalni konglomerat Coca Cola. Večinski lastnik korporacije Coca Cola je ameriški milijarder Warren Buffett, ki preko svojega holdinga Berkshire Hathaway upravlja tudi z drugimi multinacionalnimi korporacijami. Buffett je leta 2006, le leto dni pred začetkom velike finančne krize, za državo prve investicije holdinga Berkshire Hathaway zunaj ZDA izbral Izrael. Takrat je kupil osemdeset odstotkov izraelskega kovinskopredelovalnega podjetja Iscar, leta 2013 pa še preostanek. Holding Berkshire Hathaway je nato postal eden največjih vlagateljev v izraelsko gospodarstvo, saj je kupil več deset izraelskih podjetij, med njimi tudi tehnološko podjetje Ray-Q, ki izraelsko vojsko zalaga s sistemi zračne obrambe. Buffett pa je v intervjuju za izraelsko revijo The Tower leta 2013 na vprašanje o razlogih za investicije v Izraelu dejal, da »ni Jud, vendar ga Izrael spominja na Združene države Amerike takoj po rojstvu.«

Našteto vsem puritancem, ki performativno bojkotirajo Evrovizijo, verjetno ni bilo znano. Na mestu pa se je vprašati, če bodo zdaj na bolj praktičen način, kot so to storili pri Evroviziji, bojkotirali tudi gazirane pijače podjetja Coca Cola? Bodo morda bojkotirali letošnje Olimpijske igre, na katerih bo Izrael pod pokroviteljstvom Coca Cole ravno tako nastopil? Bodo puritanci pozvali k bojkotu letošnjega evropskega prvenstva v nogometu, ki ga med drugimi sponzorira tudi Coca Cola? Morda že, a zagotovo ne tako performativno, kot so bojkotirali Evrovizijo in s tem dokazovali svojo moralno superiornost.

Evrovizija je za tovrstne simbolične bojkote najbolj priročna, ker je del mainstream popularne kulture, po kateri je najlažje in najbolj učinkovito pljuvati. To ne pomeni, da so popularna glasba in z njo povezane prireditve nedolžne pri podpori genocida v Gazi, a genocid v še večji meri podpirajo druge industrije, ki jih puritanci morda vidijo kot problematične, a ne kot takšne, ki bi jih lahko izkoristili za negovanje lastne moralne superiornosti. Evrovizijo so tako in tako večinoma bojkotirali tisti puritanci, ki je običajno sploh ne gledajo. Čeprav ves čas govorijo, da pri boju zoper genocid v Gazi ne smemo ostati pri simbolnih dejanjih, so svojo energijo vložili v to, da so nas prepričevali ravno v moralno superiornost simbolnega dejanja bojkota televizijskega prenosa Evrovizije. Zamislite se! Smrt Izraelu, svoboda Palestini!