Blazno resno o oblikovanju – 23. BIO

Rada hodim na otvoritve. Zlobni jeziki bi dejali, da zaradi zastonjske jedače, predvsem pa pijače. V kriznih časih temu težko oporekam, pa vendar! Otvoritve so preprosto dobre, ker ti dajo vpogled v to, kaj je kul in kaj je in. Oblikovanje pa je in vedno bo in.

Tako sem se prejšnji četrtek odpravila na Fužinski grad na otvoritev 23. bienala oblikovanja, da bi videla, kaj je aktualno in kako bo obarvana prihodnost. No, sodeč po oblekah gostov je naša prihodnost – črna. Nič ne de, saj ne mislimo tukaj na srednjeveško simboliko, kjer je črna zlobna in slaba, ampak na tisto črno, ki paše na vse, je dizajnerska in stajliš. Kakor je nekoč rekel Moschino: »Women who wear black lead colorful lives«, in raznolikost, pa ne samo barvna, je bila leitmotiv tega bienala.

Opomnila bi vas rada, kakor so nas obiskovalce na otvoritvi večkrat, s poudarjeno gestikulacijo in upočasnjeno dikcijo, da je letos BIO izgubil eno besedo. Da razčlenimo: B, I, O je bil bienale industrijskega oblikovanja. Sedaj se kratico deli na BI in O, tako da dobimo bienale oblikovanja, izgubili smo industrijo. Dobili pa smo brezmejna polja oblikovanja, mnogovrstne pojave in namene.

Na otvoritvi bienala oblikovanja smo sicer večkrat slišali, da je to pozitivna novost, ki je bienale oplemenitila in mu podelila modernejši značaj, večjo raznolikost in zelo cenjeno svobodo. Poslušalcu prepuščam razmislek o tem, ali bi morala tista »industrija« v imenu ostati ali ne. Ali bi morali ustanoviti dve ločeni instituciji in pustiti industrijskemu oblikovanju tisti varni otoček, kjer je namembnost stala pred konceptom? Ali je »industrijski« res zastarel pridevnik? Ali je nemara v svetu hitro spreminjajoče se tehnologije konceptualnost tista, ki bi morala kraljevati. Ideja nad formo? Ne vem, čas bo povedal svoje. Do takrat pa si oglejmo ekspozicijo.

Zajameš dih in se napotiš. In upaš, da nisi brez veze prišel do Fužin. In ko ugotoviš, da nisi, se začneš zabavati. Postavitev je lepa, estetska in zanimiva. Lepo te vodi od izdelka do izdelka in ponuja neprestano zabavo. Ponekod nas na eksponate opozarjajo gričevja kartonskih kubusov, ponekod so postavitve bolj klasične. Tipografije so, na primer, obešene na steni, videe najdemo v zatemnjeni sobi, eko izdelki pa so lepo tematsko razvrščeni v svoji sobi. Videti je tudi, da se je obdobje »eko & bio« šele za prav začelo in nam ponuja še cel kup briljantnih rešitev. Sama sem ostala brez besed nad pralnim strojem - gugalnico, kjer si lahko cunje opereš brez električnega računa, pa še zabavaš se!

Eko je tudi dobitnik glavne nagrade: stol Sea iz Studia Swine in Iren Jones. Izredno plemenita ideja, saj je stol z neverjetno tehniko izdelan le iz plastike, ki je bila zavržena v morje. No, zanimiv trinožnik brez naslonjala po drugi strani ni videti ravno udoben. Res ne. Sama ga ne bi izbrala za kos pohištva. Kar nas spet potisne v spiralo vprašanj o splošni naravi oblikovanja in o tem, kaj je njegova funkcija in ali je ta res del njegove biti.

Zanimivo je, da sta nizozemski kustosinji, ja, iz tujine sta bili povabljeni, kar naredi zadevo še bolj mednarodno in hip, podelili bienalu naslov »Design relations«. Kljub naslovu, ki lahko pove ogromno, in ogromno sta tudi povedali izjemno prijazni kustosinji na otvoritvi, je moj občutek, da je bil to bolj bienale vprašanj kakor odnosov. Ali ni bizarno, da je glavno nagrado dobil ravno stol, ki je poleg avtomobilov tak simbol oblikovanja per se? Ne glede na vse tehnologije in implementacije, neverjetne novosti, ki bi jih nekoč lahko predstavljali le v znanstveni fantastiki, je glavni dobitnik nagrade stol. In še to stol, ki ima samo 3 noge!

Ob vseh vprašanjih, ki se ti porodijo ob ogledu, je dejansko sedla otvoritvena pogostitev. Spraševali smo se sicer tudi, zakaj so nas postregli s kokicami in ne s kolutom nizozemskega sira, ampak ta trivialna vprašanja so hitro zamenjale debate o oblikovanju. Zanimivo je opazovati, kakšne občutke vzbujajo v človeku tako različni predmeti in na kakšen način dojemamo njihovo estetiko. Neverjetno je, kako se mnenja o funkciji oblikovanja delijo in združujejo ter na katerih točkah. Če vas take stvari znajo razvneti, brž na Bienale oblikovanja, in to s precejšnjim zalogajem časa, saj ne odideš kar tako.

Premalo prostora, da bi vse povedala, je imela Lea.