Čin Čin Čin Cinzia, kje so pravice?

V tokratni recenziji knjige Nevarna razmerja: poroke in razveze marksizma in feminizma vas popeljemo po zgodovini pričkanja feminističnih struj med sabo in z marksisti. Projekt Cinzie Aruzza, ki je precej velikopotezen, se zdi po branju te knjižice obvladljiv. Cinzia Aruzza je profesorica filozofije na New School for Social Research v New Yorku. Poleg tematike te knjige, torej feminizma in marksizma, se ukvarja tudi z antično filozofijo in politično mislijo. Na to temo je lansko leto izdala knjigo Philosophy and Political Power in Antiquity.

Nevarna razmerja se lotijo odnosa med feminizmom in marksizmom zgodovinsko, geografsko in teoretsko. Če gremo po vrsti, kot je to storila Aruzza, nas zgodba pelje preko obdobij od nekaj desetletij po francoski revoluciji in začetkov boja za pravice žensk do danes in novih kvir teorij. Geografsko se loti predvsem Evrope, Združenih držav Amerike in čisto na kratko tudi Kitajske. Tematsko zaobseže klasične povezave delavk in revolucionark z marksizmom, ne uidejo ji niti kmetice, vojakinje, družina, spolne vloge, seksualnost in črnsko gibanje. Knjiga je faktografska in omeni marsikatero feministko ter njen doprinos k boju za enakopravnost. Med dejstvi in osebami se pojavljajo teoretične pozicije v sosledju, ki omogoča kritično soočanje pogledov. Knjiga navkljub težkemu in prepletenemu gradivu deluje lahkotno.

Težko je povzeti vsebino knjige, ki na 150 straneh naniza večino pomembnih vprašanj feminizma. Ravno to jo dela neprecenljivo za pedagoške namene. Končno obstaja feministični učbenik! Jedrnatost, navedba številnih virov, preglednost in sistematičnost so same prednosti knjižice, ki je glede na obsežnost gradiva presenetljivo kratka. Mojstrstvo razumljivega pisanja in goste vsebine dopolnjuje še dejstvo, da knjigo lahko berejo popolni začetniki ali pa feministični teoretiki. Tako lahko deluje kot uvod v feminizem ali kot osvežitev znanja, odvisno, za kaj jo potrebujemo. Učbenik predlaga reference za splošne in specifične usmeritve in po branju se na »seznamu knjig, ki bi jih moral prebrati vsak,« gotovo znajde kakšna nova.

Maca Jogan v spremni besedi izpostavi dve slabosti, s katerima se lahko strinjamo. Prva je zanemarjanje krščanskega feminizma, dodajamo, da tudi vpliva drugih religij in desnice na feminizem. Tudi marksizem, feminizem in religija se prepletajo in imajo nevarna razmerja. Vendarle umanjkanje razdelave ne preseneča glede na iskanje čim strožjih oblik feminizma v povezavi s čim bolj ortodoksnim marksizmom. Druga kritika Mace Jogan je šibko povezovanje konteksta teorije z realno situacijo, kar pa je seveda nemogoče ob tako zgoščeni in jedrnati knjižici. Najbrž bi antologija feminizma za tako nadrobno analizo potrebovala več debelih bukev. Pogrešamo tudi omembo vloge moških v boju za enakopravnost med spoloma. Na hitro in površno se pri omembi nekaterih teorij dotakne tudi tega, predvsem ob radikalnem feminizmu, ki moške vidi kot glavne sovražnike. Rešitev je, po mnenju radikalnega feminizma, zavrnitev obstoječih ideologij in začetek lastne, ženske interpretacije sveta ter politične linije.

Clip

Feminizem Radia Študent pa ni radikalen in v moških sodelavcih ne vidi sovražnikov, temveč zaveznike. Kajne?

Knjiga je preveč zgoščena, da bi lahko izpostavili le nekaj zanimivih konceptov, ne da bi drugim storili krivico, a jih vseeno bomo. Knjiga se postavlja z analizo odnosa med razredom in spolom. Razredna delitev, ki ne upošteva spola, deloma podcenjuje učinke hierarhije spolnih odnosov na delavski razred. Spol, pojmovan kot razredna delitev, kjer moški predstavljajo en in ženske drug razred, lahko spregleda, da ima zatiranje žensk različno obliko glede na družbeni razred. Spol, ki ne upošteva razreda, pa se hitro zaplete v iskanje ženskega bistva, ki pripomore k stereotipom in argumentaciji upravičenosti neenakosti.

Zabavno popestritev predstavljajo teorije o nastanku neenakosti med spoloma. Med sabo trčijo biološke, kulturne, antropološke in ekonomske analize. Ali je problem ženska šibkost zaradi rojevanja? Gre za razlaščanje ženskega dela? So spoli prototip razredov? Seveda na to nimamo odgovora, je pa vendarle zanimiva miselna vaja.

Če prisluhnemo kar sami Cinzii Aruzza, nam v enem odstavku obnovi knjigo in po svoje tudi boje za enakopravnost spolov. »Različice feministične teorije so pogosto, če ne vedno, poskus odgovora na glavne probleme, s katerimi se ženske soočajo na politični ravni, zlasti na tiste, ki so povezani s konstruiranjem ženske in/ali feministične subjektivitete, zmožne boja za lastno osvoboditev žensk. Vprašanja, kot so spolna razlika kot vrednota ali njeno dekonstruiranje, družbeni ali biološki izvor zatiranja žensk, koliko je sedanji patriarhalni sistem neodvisen od kapitalizma, vloga ideologije spolov v spolni delitvi dela, ali obstajajo spolni razredi ali ne, so odsev konkretnih političnih izzivov, na katere se je poskušalo odzvati feministično gibanje. Odgovori pa so odločilno vplivali na razvoj gibanja ter na njegovo fragmentacijo in artikulacijo.«

No, to!

Učbenik feminizma je za naslednji šolski test predelala Ana.