Slovenska mitologija

Dr. Zmago Šmitek je pred kratkim objavil knjigo „Poetika in logika slovenskih mitov“, podnaslovljeno „Ključi kraljestva“. To kraljestvo ima seveda simboličen pomen oziroma je „povsem drugačna, čudežna entiteta, nasprotna vsemu, kar je tukaj in zdaj“.
V skoraj 400 straneh gosto tkanega mitološkega izročila nas avtor popelje po poglavjih, in sicer O kamnih s posebnimi svojstvi, potem O kulturnozgodovinskih pričevanjih dreves prek Svarožiča in slovanskega Kresnika, kjer se še dodatno poglobi v Kresnikovo sveto pokrajino, spiše tudi poglavja o Potovanjih in prostorih Zelenega Jurija, o Kralju Matjažu in drugih ljudskih ter na koncu potegne paralele med indijsko in slovansko mitologijo.
V uvodu avtor opredeli mitologijo, češ da imajo miti čudovito lastnost, da so odprti za različne razlage in jih celo spodbujajo ter da so bili miti nekdaj avtoritete, ki so presegale argumente razuma. Povezani so s pripovedno literaturo, prek pravljice in junaškega epa, povezave pa odkrijemo na veliko področjih ljudskega ustvarjanja od glasbe do arhitekture.
Pričujoča knjiga je tretje delo dr. Zmaga Šmitka o slovenski mitologiji. Prva je bila „Kristalna gora“, druga pa „Mitološko izročilo Slovencev“. Slednja je zaobjela prvo, jo dopolnila, avtor ji je dodal nova poglavja in tako ustvaril zaokroženo delo. Vsaj zdelo se je zaokroženo, dokler nismo dobili te nove knjige oziroma „Poetike in logike slovenskih mitov“. Te dve knjigi sta komplementarni, snov se dopolnjuje, nadgrajuje in lahko rečemo, da sta monumentalni deli. Miti, premene, vzgibi, metamorfoze, vpeti v širok indoevropski mitološki prostor, in široka interpretacija mitov, ki je arhetipsko koncipirana, bogato ilustrirana in se bere intrigantno celo za nepoznavalca. Izčrpna bibliografija pa ponuja vsakomur možnost, da se bolj poglobi v snov.
Od kamnov do mogočnih gora, od gorskih votlin, kjer prebivajo bogovi, a se tja zateče tudi kralj Matjaž. Izvemo tudi veliko o simbolih, denimo simbol, ki je kompatibilen z goro, je drevo, besedna zveza gora – gozd se pojavlja v mnogih indoevropskih jezikih. Drevesa in gore se včasih komu priklonijo, ponavadi človeku, svetniku ali pa druga drugi. Včasih ljudje posekajo sveto drevo in se to odzove z jokom. Budistični zapisi pravijo: »Nihče ne sme odlomiti veje drevesa, v senci katerega sedi ali leži. Ta, ki rani svojega prijatelja, je slab človek.«
Šmitkova knjiga nas pouči o presenetljivih paralelah med običaji v južnoindijski državi Kerali in zvezi s ptujskimi kurenti. V zvezi s tem pa avtor zapiše: „Zgodnja vedska kultura severne Indije ni imela tesnih jezikovnih in duhovnih vezi le z Iranom, pač pa tudi z večino kultur evropskega kontinenta. To povezanost so občutili že stari grški in rimski poročevalci o Indiji, ki so primerjali indijske bogove z grško-rimskimi.“ 
Avtorja zanima tako primerjalna mitologija kot tudi slovenske posebnosti. Tako dr. Šmitek omenja tudi Lepo Vido, ki je eden najmočnejših in tudi najbolj kontroverznih mitoloških motivov v naši književnosti, in nam zaupa, da ta še vedno ni vsebinsko izčrpan.
V knjigi odkrijemo, da Slovenci vsaj v začetku 19. stoletja niso jedli mesa živali, ki jih je ubila strela. Sprašujemo se, ali je to povezano s personifikacijami naravnih elementov in njihovo povezanostjo z onostranstvom. Kakšen odnos smo imeli in kakšnega imamo danes do sonca, vetra, vode, kamnov, čudodelnih trav in ali te rastejo le na najvišjih hribih in ob določenih praznikih ali pa danes vemo o njih nekaj več? 
Tukaj smo le navrgli nekatere teme, ki so v knjigi sistematično in logično obdelane. Zaupamo vam le še, zakaj je podnaslov pričujoče knjige „Ključi kraljestva“. O tem nam pove kar avtor sam: 
 

* Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Dr. Zmago Šmitek nam v svoji knjigi, ki jo je objavila Študentska založba, poda krasno čtivo za današnje čase. Namreč, mitologija je pomembna sestavina kolektivnega spomina, enako kot zgodovina, saj posameznik ne more preveriti določenih dogodkov, lahko zavrne ali sprejme, lahko pa kritično presoja. Potreba po mitologiji ni usahnila, kažejo se novi miti, ki se pletejo okoli znanih osebnosti, političnih dogodkov ali nacionalnih zgodovin.
Kam bomo mitološko umestili jutrišnje proteste? Bo to spopad z nezemeljskim bitji ali pa humoristična epizoda nacije, se sprašuje Iva A. Boras.