TO SE LAHKO ZGODI TUDI VAM

Iz teleporta se je pokadilo in v nasprotju s pričakovanji ni razneslo sveta, le materializirala se je mala knjižica iz Zemljine davne preteklosti, spomin na čas, ko nam še niso vladali kiber-nosorogi. Na dan je prikukala nova zbirka kratkih zgodb izpod tipk Bojana Ekselenskega, avtorja slovenskih znanstvenofantastičnih in fantazijskih pripovedk, naslovljena To se lahko zgodi tudi vam. Ukvarjanje z žanrsko literaturo ima pri Ekselenskem že dolgo brado, je eden izmed redkih, ki orjejo borno ledino na planjavah slovenskega žanra. V času po osamosvojitvi se je namreč zgodil tudi splošen mrk domače literature o orkih in robotih, po eni strani kot posledica prekinitve vezi z jugo sceno in po drugi strani zaradi patološkega ignoriranja žanra s strani slovenskih založnikov. Dandanes lahko v knjigarnah najdemo predvsem tuje naslove, če imamo srečo, celo prevedene, medtem ko se slovenski avtorji gibljejo po marginah. Taprava slovenska fantazija govori o svetu, kjer edina možnost za izdajo znanstvene fantastike ni le samozaložba.

Le kdo bi verjel, da je Cankarjev dom leta 1984 gostil Eurocon, osrednji evropski dogodek na področju znanstvene fantastike? Vendar stanje ni popolnoma mračno, hobit ima še vedno prstan in prmejdun, da ga lahko dostavi v Goro pogube, če ga le prej ne zapije v najbližji oštariji. Imamo avtorje, kot so Miha Remec, Edo Rodošek in Andrej Ivanuša, ki se trudijo s kvalitetno domačo spekulativno literaturo in so nabrali že lepo število izdanih knjig, raste pa tudi Supernova, edina slovenska revija za spekulativno književnost. Kot smo omenili že v recenziji romana Magijska gimnazija Lubliana, zadnjega romana Bojana Ekselenskega, se tematski dogodki v branži počasi profilirajo. Sredi septembra bo na Gospodarskem razstavišču konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega, teden pozneje pa v Celju še Fanfest, festival za spekulativno književnost.

V knjižici Ekselenskega To se lahko zgodi tudi vam se udejanjijo dobre in slabe strani slovenskega žanrstva. Ker je zbirka izdana v samozaložbi, jo tarejo pričakovani problemi; potrebna bi bila strokovnega uredniškega posega tako z oblikovnega in tehničnega kot tudi vsebinskega vidika. To lahko vidimo pri nekaterih tiskarskih napakah, oblikovnih odločitvah, nekaj zgodb pa še ni na dovolj kakovostni ravni za objavo. Predvsem bi bilo treba otrebiti besedilo besednega balasta, kar je problem, ki se Ekselenskemu izrazitejše ponavlja tudi v romanih. Vendar tako kot plate garažnega benda ne bi ocenjevali po kriterijih studijskega albuma, ne bi bili pravični, če bi od samozaložnika zahtevali raven profesionalnega založništva. Posebno z ozirom na dejstvo, da je avtor v do-it-yourself prisiljen zaradi ignoriranja založb. Po tem merilu mu je uspela pohvalna produkcijska raven, ki je dokaz, da lahko tudi neodvisni pisatelj uspe izdati branja vredno knjigo.

Knjižica To se lahko zgodi tudi vam je eklektična zbirka znanstvenofantastičnih in fantazijskih zgodb. Raje kot strogo žanrsko Ekselenski zgodbe razdeli tematsko. Prvi sklop govori o koncih zgodovine, tako ali drugače. Zgodovine, ki se končujejo, niso konci sveta. Tako kot konec človeštva ne bo konec sveta, se pokaže, da ne glede na to, kako resno vzamemo svoj življenjski konec, vedno obstajajo drugi, ki zgodbo nadaljujejo. V zgodbi Zmajska psihiatrija se zmaj znajde v norišnici, ko ga okuži najhujše za njegovo vrsto, sočutje. Izza rešetk lahko le spremlja, kako dobrota pomori njegove vrstnike. Konec kot končnost je preizprašan v zgodbah o kiberprostoru, v katerem človek skače ven in not iz virtualnega življenja kot neskončni odsev sopostavljenih ogledal, pri čemer konec prvega in začetek drugega postajata vedno težje razločljiva.

Nadaljnji sestavki se prav tako gibljejo okoli premikanja h koncu, bežanja od konca in njegovega sprejemanja. Sklop Kronomatična igralnica je sestavljen iz časovnih prigod. Čas se kupuje, zastavlja, izmenjuje in izgublja. V zgodbi Terorist Ekselenski pokaže, da se mora ne glede na to, koliko lahko nekdo potuje po času, preskakuje dogodke ali jim predhodi, njegova zgodba zaokrožiti. Tako lahko v naslednjem odlomku poslušamo: »Tedaj sem ga zagledal … oblil me je pot. Nezgrešljiv Arijev nasmeh. Zrl sem v bratov obraz in stavil bi, da mi je namenil nasmeh. Zagotovo je vedel, da ga bom našel. Spoznal sem, čemu nisem našel njegovega čipa. Brat me je še zadnjič in dokončno prevaral.«

V intervjuju za portal Znanstvena fantastika Ekselenski o znanstveni fantastiki in fantaziji pravi, da si ju predstavlja kot nekaj, kar raziskuje naše možnosti v skladu z zgodovino in sedanjostjo. Zanj je literarna spekulacija reflektiranje družbenih razmer in nastopajoči fantazijski elementi, kot so vesoljske ladje, škrati, čarovniki, zombiji in izmišljeni svetovi, so samo odraz realnosti. V zgodbah uporablja bolj ali manj jasne namige, parodije in navezave kot orodje za politično in kulturno kritiko. V Gospod predsednik postavi sintetične ljudi v kontrast s političnimi funkcionarji in poskuša razdelati, kako bi se umetna, vendar izčiščena človečnost v dobrem in slabem odrezala na volitvah.

Zadnji del knjižice Resnični dogodki se imenu primerno oddalji od ekstravagantnih prispodob in se spusti v biografski realizem. To se lahko zgodi tudi vam se premakne od dogodkov, ki so se mogoče zgodili v vzporednih vesoljih, do dogodkov, ki so se po zatrjevanju avtorja zares zgodili. Zgodbe so prijetno presenečenje, saj pomanjkanje fantastičnih elementov ne okrni pripovedi. Ekselenski pokaže, da je več kot sposoben realističnega pisanja, in se zanimivo izogne besedni inflaciji, ki ga sicer pesti. To ne pomeni, da bi se moral preusmeriti v realistično pisanje, temveč je lahko prečiščeno in jedrnato pisanje o avtorjevih prigodah v vojski navdih za stil katere od prihodnjih fantastičnih zgodb. V vsakem primeru pa so njegove zgodbe vreden dodatek k opusu slovenske žanrske pripovedi in so lepo berljive tudi za laike v svetu spekulativne književnosti.