Sprememba pogleda na divje prostore

Krater je začasni prostor, ki ga je naselilo sodelovanje društev Trajna, prostoRož, Zavetišča za zavržene rastline, Društva za permakulturo Slovenije, ter oblikovalca Roka Oblaka. Nahaja se na lokaciji nekdanje kasarne med Dunajsko in Topniško cesto, kjer je od devetdesetih let opuščeno kraterju podobno gradbišče. Kolektivi so v opuščenem prostoru, ki so ga v dveh desetletjih naselile številne rastlinske vrste, videli potencial za ustvarjanje širše dostopnega diskurza o ekosistemih nastalih na urbanih ruševinah. 

Izjava

Brezplačno rabo zemljišča je omogočilo Ministrstvo za pravosodje, ki pa je lani z že izbranim arhitekturnim načrtom tam napovedalo gradnjo nove sodne palače. Da bi razjasnili možne prihodnosti začasnega prostora, sta Gaja Mežnarić Osole iz kolektiva Trajna in arhitektka Danica Sretenović iniciirali odprt poziv z mentoriranim programom imenovan Palača Divjine. 

Poziv vabi k sodelovanju arhitekte, oblikovalce in krajinske arhitekte, naj združijo moči z ekologi, pravniki, biologi, okoljskimi družboslovci ali strokovnjaki sorodnih področjih in v interdisciplinarnih skupinah oblikujejo scenarije za prihodnost medvrstno občutljive prostorske transformacije Kraterja.Sretenović razloži projekt kot pomemben temelj za narekovanje pogojev in pravnih podlag, zaradi katerih bi oblikovalci v prihodnosti delali po bolj okoljsko premišljenih postopkih. 

Izjava

Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da trpijo za hudo prostorsko stisko. Od leta 2007 so pravosodni organi poleg lastnih 13.000 kvadratnih metrov dodatno najemali še 27.000 kvadratnih metrov prostora, za katere so takrat plačevali 4,2 milijona evrov letno. Za novo pravosodno stavbo so bili v zadnjih dvajsetih letih izvedeni že vsaj trije arhitekturni natečaji. Podeljevanje nagrad za arhitekturne rešitve, ki se na koncu ne izvedejo, je sicer v naši prestolnici dobro poznana praksa, ki daje začasnim prostorom dobrodošel dodaten čas za naseljevanje. Zadnja zmagovalna arhitekturna rešitev iz leta 2021 je ideja biroja Bevk Perović, ki se je tako kot predhodni načrti lotila zapolnjevanja omejene prostorske kapacitete trenutne gradbene jame. Sretenović ob aktualni rešitvi izpostavi, da arhitekti projekt zasnujejo na podlagi natečajnih pogojev. Pomanjkanje občutljivosti za naravno okolje tako ni kritika obstoječe arhitekturne rešitve, ki jo vodi nagrajeni arhitekturni biro, ampak okvirov, ki ne zahtevajo arhitekturnega premisleka o obstoju drugih živih bitij. Pri tem Sretenović poudarja, da je zasnova programa Palača Divjine v prvi vrsti pomembno odpiranje priložnosti za opolnomočenje oblikovalcev, arhitektov in krajinskih arhitektov z znanji in načini gledanja na prostore, ki so v tujini v razmahu, pri nas pa so še neuvljavljeni. 

Izjava

Ali lahko pojem pravice odpre prostor tudi za pravičnost do nečloveških živih bitij in kako lahko oblikovalci različnih področji odgovorijo nanj, se je spraševal tudi Klaas Kuitenbrouwer, prvi govorec programa, ki bo kasneje kot mentor sodeloval z izbranimi oblikovalci. Dolgoletni raziskovalec digitalne kulture na inštitutu Het Nieuwe Instituut v Rotterdamu že od poznih devetdesetih let deluje na presečišču tehnoloških, umetniških, pravnih, organizacijskih, znanstvenih in več-kot-človeških praks, leta 2019 pa je začel projekt Zoöp. Beseda je tvorjenka iz grškega pojma dzoé, ki označuje celoto živega, in krajšave besede operation. Zooperation naj bi tako pomenilo kooperacijo z vsem živim.

Organizacijski model Zoöp se želi vzpostaviti kot repair model, regenerativna ekonomija trenutnega življenjskega sloga, ki si alternative kapitalizmu ne zmore predstavljati. Zoöp je zasnovan kot orodje, ki ga je mogoče praktično implementirati v širok spekter organizacij in institucij javnega življenja. Kako Zoöp praktično omogoča sobivanje človeških in nečloveških entitet, je sprva precej abstraktno. Kuitenbrouwer poskusi proces razložiti takole: organizacija, denimo ministrstvo, naj v svojo birokratsko oziroma pravno strukturo sprejme novega predstavnika, ki ga za zdaj imenujejo zagovornik pravic živega. Ta pravno zastopa pravice prej omenjenih nečloveških bitij, opazuje delovanje organizacije in ima pravico ugovarjati njenim odločitvam. 

Ob pozivu, ki traja do 22. aprila, se bosta zvrstili še dve predavanji, ki bosta obravnavali tematike s področja nujnih regenerativnih ekonomij.

Izjava

Vpliv prebivalcev na odločitve, ki usmerjajo razvoj sodobnih mest, je sorazmerno majhen, a poziv k snovanju inovativnih možnih prihodnosti na področju dizajna je vsaj korak k zamišljanju večje udeležbe javnosti v procesih oblikovanja mest. Palača divjine znova opozarja, da te ne smejo ostati zgolj zamišljene, a neuresničljive alternative, temveč se morajo integrirati v delovanje družbe na vseh nivojih, kar pač zahteva suhoparno birokratizacijo postopkov in pravne podlage. Kako se bo poziv razvijal v naslednjih mesecih, bomo še spremljali.
 

Kreativno inšpekcijo je pripravila vajenka Valerija.
Naslovna grafika: Krater