Tri plasti dveh dioram
Danes je prvi dan, v katerem si lahko naredite prostor za fragmente, misli in izseke iz neke knjižnice v kombinaciji z estetiziranimi mrtvimi živalmi. Tokrat ne bo treba do Prirodoslovnega muzeja ali njegovega depoja sredi šopinškega vrveža v BTC-ju, temveč do Galerije P74, kjer so pripravili samostojno razstavo Ane Likar.
Razstava Diorama II je nastala v okviru razpisa za projekt mladega intermedijskega umetnika, ki ga, kot nam je povedala kustosinja razstave Nina Skumavc, Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. izvaja že nekaj let.
Letos je med prijave uletela mlada in slovenskemu kulturno-umetniškemu mikromehurčku skoraj nepoznana umetnica, ki se je skrivala v tujini.
Edge Ane Likar tako morda izhaja iz njenega študija lokacijsko specifične umetnosti na Dunaju, ki se je je lotila po nekaj sociologije in filozofije na ljubljanskem filofaksu. Umetnica nam je razložila ozadje naslova Diorama in številke II v naslovu razstave.
Prirodoslovni muzej je umetnico začel zanimati pred leti, ko je požar uničil 90 % zbirke Brazilskega narodnega muzeja in smo tudi v Sloveniji začeli razmišljati, ali je hala nekdanjega skladišča, ujeta med stotine trgovin našega go-to potrošniškega središča v BTC-ju, pravzaprav primeren prostor za depo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Likar nam osvetli povod za umetniško premlevanje omenjenih prostorov.
Razstava Diorama II sestoji iz treh delov in njihovega seštevka. Vsi trije deli se med seboj prepletajo, kažejo en na drugega in tudi skupaj tvorijo celostno pripoved. V eni izmed sob vas bodo pričakali razmišljanja, fragmenti in popisi umetniške intervencije, ki jo je Likar izvedla v knjižnici Univerze na Dunaju.
Drugi del razstave je avtoričino razmišljanje v obliki besedila, ki ga bo možno z nekaj iznajdljivosti v celoti najti v galeriji, tretji del pa je videoinstalacija s filmskim esejem, ki vključuje posnetke iz depoja in muzeja.
Razstavo lahko izkusite do 8. septembra.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj