Čakajoč Iliado

Pa so le pripluli do Troje! Troja ali Ilion, mesto boja med Grki in Trojanci svojo ubeseditev dolguje Homerjevi Iliadi. Ta se kljub svoji dolžini ni izmaknila svoji odrski uprizoritvi. Močno oglaševana koprodukcija SNG Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma bo predpremierno realizirana drevi, pričakovanja pa so velika. Prvo vprašanje je vprašanje realizacije epa, ki obsega skoraj šestnajst tisoč verzov. Kje je dogodkovni fokus predstave, ki jo režira Jernej Lorenci? O skrajšavah in izbranih prelomih nam je pripovedovala dramaturginja Eva Mahkovic.

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Režiser Jernej Lorenci je za krstno izvedbo omenjenega epa izbral najboljše: med igralci zasledimo Jureta Henigmana v vlogi Ahila, Jerneja Šugmana kot kralja Agamemnona, pa tudi Nino Ivanišin, Marka Mandića, Janeza Škofa in druge, že uveljavljene igralske profile. Ti se bodo spopadli s heksametrom, saj bo uprizoritev Iliade v komunikacijsko-interpretativnem smislu kljub gledališkosti izrazito zvočne narave. Za glasbeni del je poskrbel Branko Rožman, metrike pa je igralce učila lektorica Tatjana Stanič. Kako so se igralci spopadli z nenaravnostjo kvantitativnega verznega sistema in kakšna je njena sodobna aktualizacija, nam je ponovno zaupala Mahkovic:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Evi Mahkovic se kot sodramaturg pridružuje še Matic Starina. Kako so se časovno lotili tako obsežnega in kompleksnega teksta, kar hkrati predstavlja prvi tovrstni slovenski scenski projekt?

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Izvedeli smo še, da bo predstava kljub veličini Gallusove dvorane poskušala izgraditi intimnost prostora, ki se bo ustvarjala s prekoračitvijo tako imenovane gledališke rampe, in bo torej segala med gledalce. Mahkovic pravi, da je posebnost omenjene koprodukcije poleg vsestranske kompleksnosti predvsem v skupku igralskih zmogljivosti.

Iliada bo V Cankarjevem domu na sporedu več dni zapored, prodanih pa je več tisoč kart. Kaj pa manjši projekti? Kot smo že ugotovili na primeru Iliade, poezija deluje preko pomena in zvoka. Zvok pa je hkrati lahko že pomen. Jutri bo v Menzi pri koritu "zvočila" Nekonkretna poezija, ki jo tokrat pripravlja pet avtorjev. Simon Bergoč bo z uporabo do it yourself oscilatorjev skrbel za zvok, Gorazd Krnc za vizualizacijsko spremljavo, brali pa bodo spletni pesnik in pionir e-poezije, Jaka Železnikar, Jana Puterle Srdić in Barbara Jurša. Zadnji dve sta pred kratkim izdali tudi novi pesniški zbirki. Dogodek organizira zavod Gulag.